Napačen pregon tožilstva za odmevno nesrečo

Ljubljana – Ko je tožilstvo zoper 30-letnega Sava Mikića, ki je v središču Ljubljane z avtomobilom zbil 27-letnega Domna Novaka, vložilo obtožbo za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, so se pojavili očitki, zakaj ga ne preganjajo zaradi predrzne vožnje v cestnem prometu. Nadzor nad delom tožilstva v tej zadevi je pokazal, da so bili očitki upravičeni.

Ko je tožilstvo ob koncu postopka zoper Sava Mikića pred dnevi opisovalo njegovo ravnanje in oteževalne okoliščine, je pravzaprav opisovalo kaznivo dejanje predrzne oziroma nevarne vožnje v cestnem prometu. Da imajo tisti, ki opozarjajo na napako ljubljanske tožilke Maše Podlipnik, ki je v tem primeru vložila obtožbo, prav, so nas opozorili tudi sogovorniki na ljubljanskem okrožnem sodišču. Kontrolor letenja Domen Novak, ki se je 18. junija 2011 ob približno pol osmih zjutraj z gilero runnerjem odpeljal proti službi, je imel po ugotovitvah izvedenca za analizo prometnih nesreč Janeza Kopača na semaforju že dve sekundi zeleno luč, ko je vanj s terencem BMW X5 treščil Mikić. Ta je po izjavah prič že nekaj sto metrov pred nesrečo vozil zelo predrzno in napadalno, menjaval vozne pasove in hitro speljeval s križišč, v središču mesta, polnem pešcev, je vozil 140 kilometrov na uro namesto 50, nato pa zapeljal v rdečo luč.

Tožilstvo je sodišču predlagalo, naj Mikića obsodi na osem let zapora, kar je v zakonu najvišja zagrožena kazen za kaznivo dejanje povzročitve smrtne prometne nesreče iz malomarnosti. V škodo mu je šlo po mnenju tožilstva tudi to, da po nesreči ni pomagal poškodovanemu, ampak je najprej nekoga klical po telefonu, da je po nesreči še vedno vozil in kršil predpise ter da ni poiskal svojcev pokojnega in se jim opravičil. Sodišče mu je izreklo sedem let zapora in dve leti prepovedi vožnje. Sodba še ni pravnomočna, pričakovati je pritožbo obtoženega, ki je zatrjeval, da ni prevozil rdeče luči.

Pobudo za nadzor so dali starši

Da bi tožilka Mikića morala preganjati zaradi predrzne vožnje v cestnem prometu, za kar je zagrožena višja zaporna kazen, in sicer do dvanajst let, so nam potrdili na vrhovnem državnem tožilstvu. »V tej zadevi je generalni državni tožilec odredil strokovni pregled nad delom državne tožilke, ki je vložila obtožbo. Pregledovalec je ocenil, da bi morala državna tožilka ravnanje obdolženca pravno opredeliti kot kaznivo dejanje predrzne vožnje po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 324. člena KZ-1, ki je za obdolženega strožja od v obtožbi navedene pravne opredelitve, in sicer kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena KZ-1,« nam je pojasnila Marjetka Raušl Lesjak, svetovalka za odnose z javnostmi vrhovnega državnega tožilstva.

Generalni državni tožilec lahko nadzor odredi, če državno tožilstvo zazna, da je pri delu tožilca nastala strokovna napaka, na primer v medijih ali kako drugače. V tej zadevi pa je bil nadzor odrejen na pobudo staršev žrtve. Kot smo že poročali, v tovrstnih primerih poročilo o nadzoru vložijo v osebne spise državnih tožilcev, ugotovljene nepravilnosti pa načeloma lahko predstavljajo oviro pri napredovanju, saj ugotovitve pregleda upoštevajo pri izdelavi ocene državnotožilske službe.

Naklepno kršenje predpisov se sankcionira strožje

Kaznivo dejanje predrzne oziroma nevarne vožnje v cestnem prometu je zakonodajalec uvedel pred nekaj leti. Kadar gre za vožnjo, s katero voznik ogroža življenja drugih (v naselju ali območju za pešce za več kot enkrat prekorači hitrost, vozi z več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali pod vplivom mamil) in pri tem stori drug prekršek, s katerim povzroči nevarno situacijo, ne moremo več govoriti o malomarnosti, temveč o naklepnem kršenju predpisov.

Na tem področju je bilo že nekaj zmede, tako je na primer vrhovno sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Branko Maček, ki je bil sprva zaradi nevarne vožnje obsojen na deset let zapora. A ker mu po mnenju vrhovnih sodnikov ni bilo mogoče očitati naklepa (saj v napačno smer na avtocesto ni zapeljal namenoma), so sodbo razveljavili, v ponovljenem sojenju pa je bil zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti obsojen na sedem let in štiri mesece zapora.

Je pa bil zaradi predrzne vožnje (in zapustitve poškodovanca v prometni nesreči) obsojen Simon Mekinda, ki je 8. julija predlani v križišču do smrti zbil 52-letnega motorista Simona Kozjeka, čeprav je obramba tudi v tem primeru zatrjevala, da je šlo le za malomarnost. A bistveno razliko med obema kaznivima dejanjema je takrat pojasnila sodnica Andreja Sedej Grčar, ki je sodila v tem primeru. Po njenem je Mekinda vedel, da vozi brez vozniškega dovoljenja, da se je vključeval na prednostno cesto in da je bil na metadonski terapiji, zaradi česar avtomobila sploh ne bi smel voziti. »Gre za naklepno ogrožanje, in ne za malomarnost,« je povedala sodnica in pojasnila, da to ne pomeni, da si je želel motoristove smrti, saj bi v takšnem primeru na zatožno klop sedel zaradi kaznivega dejanja uboja. Po njenih besedah se je naklep kazal v njegovem odnosu do kršitev, saj se je dobro zavedal možnih posledic. »Obdolženi je cestnoprometne predpise kršil vede in se je zavedal, da kršitev teh predpisov lahko povzroči smrt oškodovanca. V odnosu do teh posledic pa je bil malomaren, saj je lahkomiselno menil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil,« je še obrazložila sodnica Andreja Sedej Grčar.