Naročnik umora od države terja odškodnino

Gregor Britovšek je zaradi dolga 12.000 evrov naročil umor, zdaj pa za identičen znesek toži državo.

Objavljeno
17. april 2016 21.24
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana − Gregor Britovšek iz Topolšice je na sodiščih prebil veliko časa, saj je bil kot naročnik krutega umora 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka obsojen na 30 let zapora. Tokrat pa je on tisti, ki je vložil tožbo proti državi, in sicer zaradi neustreznih razmer na Povšetovi, kjer je bil v priporu.

Gregor Britovšek je bil v priporu na Povšetovi v Ljubljani nastanjen med 5. februarjem 2011 in 26. januarjem 2012. V tožbi, ki jo je proti državi vložil po pooblaščencu Velimirju Cugmasu, piše, da so bile v tistem obdobju bivalne razmere v priporu »skrajno nečloveške«, kar je ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ko je odločalo v podobnih tožbah. Zaradi tega od Republike Slovenije terja 12.000 evrov odškodnine. Obravnava je bila na ljubljanskem okrožnem sodišču razpisana te dni, a je bila preložena za nedoločen čas. Prvostopenjsko sodišče bo počakalo, kako bo v podobni zadevi odločilo višje sodišče, in nato razpisalo nov narok.

Prenatrpanost zaporov vodi v nasilje

Cugmas je v tožbi zapisal, da je Britovšek v priporu večinoma bival v celici velikosti 18 kvadratnih metrov s sanitarijami vred skupaj s še petimi priporniki. Vendar je bilo z upoštevanjem pohištva uporabnega prostora v resnici malo več kot sedem kvadratnih metrov. Britovšek meni, da je v celici, kadar ni bil na prostem ali, denimo, v sobi za fitnes, v povprečju preživel 21 ur in 30 minut na dan. »Glede na ustrezne standarde Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja priporniki ne glede na morebitne dobre materialne razmere v sobah, ki pa v konkretnem primeru niso bile, ne smejo biti prepuščeni životarjenju tedne, kaj šele mesece. V konkretnem primeru je bil tožnik prepuščen životarjenju skoraj leto dni,« med drugim piše v tožbi.

V sobah menda prav tako ni bilo urejeno prezračevanje, niti ni bila nameščena klimatska naprava, zaradi česar je bila poleti neznosna vročina. Pripornikom so sicer dovolili namestiti ventilatorje, a na lastne stroške. Uprava zapora je dovolila prezračevanje sob le v času, ko so bili priporniki na sprehodu. Vendar le, če so celico vsi zapustili. Če je eden od njih ostal v njej, je ostala neprezračena.

Bivalne razmere so bile nedvomno nečloveške in ponižujoče, še piše v tožbi, država pa je zavezana zagotavljati spoštovanje določenih minimalnih pravil in standardov. »Dejstvo je, da prenatrpanost zaporov negativno vpliva na splošno kakovost življenja v njem. Prenatrpani zapori pomenijo omejeno in nehigienično nastanitev, nenehno pomanjkanje zasebnosti, preobremenjeno zdravstveno oskrbo, zmanjšanje dejavnosti zunaj sob zaradi pomanjkanja osebja, povečano napetost in s tem povečanje nasilja,« med drugim še piše v tožbi.

Britovšek je državnemu pravobranilstvu že konec novembra 2014 poslal predlog za zunajsodno poravnavo in na pravobranilstvu so se strinjali, da mu pripada odškodnina, vendar je oporekala višini tožbenega zahtevka, zato bo o tej zadevi odločilo sodišče.

Moril za 200 evrov in 15.000 tolarjev

Dvanajst tisoč evrov, kolikor Britovšek terja od države, je identitečen znesek, zaradi katerega je Nenadu Miroviću iz Ljubljane naročil umor Matjaža Volka. Celjsko okrožno sodišče je Mirovića in Britovška oktobra 2009 oprostilo, a je višje sodišče na pritožbo tožilstva sodbo spremenilo, oba spoznalo za kriva in jima dosodilo po 30 let zapora. Sodbo je nato potrdilo tudi vrhovno sodišče.

Vse se je začelo v začetku leta 2002, ko je Volk Britovšku izročil 12.000 evrov, da bi mu iz Nemčije uvozil dva avtomobila. Ta tega ni storil in se je raje odločil, da se bo svojega prijatelja znebil. Priložnost za brutalni umor se je ponudila precej hitro. Nekega marčevskega dne je Volk Britovšku, ki je lagal, da sta avtomobila že na carini, kjer je treba plačati dajatve, dejal, da mora v Ljubljani izterjati dolg, s katerim bo plačal dajatve, in ga prosil, naj gre z njim. Ta mu je za spremstvo raje ponudil Mirovića, ki ga Volk ni poznal, zato najbrž ni slutil, da je v njegov avto prisedel morilec. Mirović je v Volka pri ljubljanski Gramozni jami izstrelil štiri krogle.

Veliko težo so višji sodniki dali Britovškovim besedam, ki je v preiskavi tri ure govoril kot dež in povedal, da je Miroviću poleg pištole dal še 200 evrov in 15.000 tolarjev. Toda Britovšek je po mnenju višjih sodnikov izpustil bistven del, saj se je branil, da je hotel le, da bi Mirović Volka prestrašil, ne pa ga spravil na drugi svet, česar višje sodišče ni verjelo.

Morilec in naročnik sta večkrat spremenila svoji izjavi. Kasneje je Mirović zahteval obnovo postopka, češ da mu je nekaj mesecev po začetku prestajanja kazni sozapornik Sebastjan Vida povedal, da ve, da je v zaporu po krivici, ker je Volka umoril njegov brat Egon, ki je Volku dolgoval denar in ki je umrl 25. avgusta 2008. Zadevo so vrnili v preiskavo, vendar postopka nato niso obnovili.