Ne gre za naklepni poskus uboja

Ljubljana – Še preden je proces proti obtoženima Edinu Žuniću in Dautu Nezoviću prišel do odločitve sodišča, je tožilstvo sklenilo, da prvotna obtožnica nima trdnih temeljev. Očitki v obtožnici so precej milejši predvsem za Nezovića, nekoliko manj za prvoobtoženega.

Zaradi skoraj filmskega prizora 12. februarja lani na obrobju Ljubljane, ko so leteli svinčeni naboji in se je sukal nož, sta se Edin Žunić in Daut Nezović na zatožni klopi znašla zaradi poskusa uboja. Tega je tožilstvo očitalo obema. Prvi si je nakopal še obtožbo zaradi neupravičene posesti orožja, drugi se je moral zagovarjati zaradi izsiljevanja. Po več glavnih obravnavah, kjer sta se oba branila kot nedolžna in krivdo valila drug na drugega, je tožilstvo sklenilo, da zapisano v obtožnici ni v celoti res.

V modificiranih očitkih zdaj piše, da je Žunić obtožen poskusa uboja v prekoračenem silobranu. Po mnenju tožilstva je dokazano, da je fizični obračun začel Nezović, a bi bilo dovolj, da bi napad nase odvrnil že s tem, da bi pištolo izvlekel, ne pa streljal. Še vedno pa ga preganjajo zaradi neupravičene posesti orožja. Vendar se odvetnik Milan Krstić, Nezovićev zagovornik, čudi, da tožilstvo Žunića preganja zaradi predelane nevarne plinske pištole, ki so mu jo zasegli v hišni preiskavi, ne pa tudi zaradi pištole Crvena zastava, s katero je večkrat ustrelil njegovega klienta.

Precej bolje jo je po modifikaciji odnesel Nezović, saj mu tožilstvo, zato ker je z nožem večkrat zabodel soobtoženega, ne očita več poskusa uboja, temveč le povzročitev hude telesne poškodbe. Tožilstvo tudi ne vidi več razlogov za preganjanje zaradi izsiljevanja Žunića, saj v doslej izvedenem postopku za takšne očitke ni dovolj dokazov. A to ne pomeni, da bo zaradi tega mirneje spal, kajti Žunićeva zagovornica je sodišču pojasnila, da bodo pregon zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja prevzeli sami.

Od krvavega obračuna med Žunićem in Nezovićem je za zdaj neizpodbitno le, da je februarja lani na območju Besnice v okolici Ljubljane prvi izvlekel nož in hudo ranil Žunića, ta pa je vsaj štirikrat pritisnil na petelina in Nezovića za več tednov spravil v bolnišnico. O vzroku za medsebojni brutalni obračun ima vsak svojo različico zgodbe, s katero zdaj poskušata prepričati sodišče. Razumljivo je, da vsak od njiju poskuša karseda zmanjšati svojo vlogo, saj je prav od tega odvisno, kakšna prihodnost ju čaka po odločitvi sodišča.

Nezović trdi, da se je vse skupaj začelo, ko mu Žunić ni vrnil izposojenih 20.000 evrov in se je tudi zbal, da bi za dolg izvedeli njegovi starši. Med vožnjo z avtomobilom ga je tako tistega februarskega večera, kot je v zagovoru povedal Nezović, Žunić dvakrat s pištolo ustrelil v trebuh. Da bi se ubranil, je iz torbice potegnil nož in večkrat zamahnil proti Žuniću.

Žunić je pisno že večkrat dopolnil svoj zagovor. Med drugim je potarnal, da si je od Nezovića res izposodil 16.500 evrov, težave pa so se začele takoj, ko mu jih je 6000 vrnil. Pozneje mu je Nezović menda rekel, da 6000 evrov ni delno poplačilo glavnice, ampak je s tem odplačal samo obresti. Na koncu je baje Žunić svojemu takrat še kolegu odštel skupno 29.000 evrov. Vendar o plačilih nima prav nobenega dokazila, policiji pa izsiljevanja ni naznanil.

Ker jima tožilstvo zdaj očita milejše kaznivo dejanje, je pričakovati, da se bosta oba zagovarjala znova. Vendar je okrožna sodnica Nina Drozdek Draganić vse strani pozvala, naj se za konec oktobra, ko se sojenje nadaljuje, pripravijo na sklepne besede, kar nakazuje, da bo usoda obtoženih kmalu znana.