Ljubljana – Dve hujši nesreči tovornjakov sta v torek skoraj povsem ohromili promet na primorski avtocesti, zaradi turističnih migrantov pa so nastali večkilometrski zastoji. Ker v spominu ljudi še zdaleč ni zabrisana tragična nesreča, prav tako na primorski avtocesti, kjer so domnevno zaradi neprevidnosti tovornjakarja ugasnila štiri življenja, se zdi, da se je po slovenskih avtocestah vse nevarneje voziti.
Čeprav se je na splošno v zadnjem mesecu in pol prometna varnost na slovenskih cestah precej poslabšala, to kljub zadnjim odmevnejšim dogodkom ne drži za slovenske avtoceste, vsaj kar zadeva smrtne žrtve. Letos je bila vožnja po avtocesti usodna za osem udeležencev, lani v istem obdobju pa je umrlo deset ljudi. Vsekakor avtoceste še naprej ostajajo najvarnejši cestni način potovanja, saj so po nekaterih izračunih od sedem- do devetkrat varnejše od cest nižje kategorije.
Napake voznikov najpogostejše
Na Darsu poudarjajo, da na leto investirajo več deset milijonov evrov v izboljšave infrastrukture ter v cestno opremo in naprave in s tem tudi v izboljšanje prometne varnosti. Sredstva namenjajo v okviru preventivnih akcij tudi za ozaveščanje uporabnikov avtocest o pravilni vožnji, predvsem je v zadnjem času mogoče opaziti povečano število opozoril, kako se razvrstiti v primeru zastoja oziroma nesreče, da imajo reševalci in intervencijske službe prosto pot.
Število smrtnih žrtev na avtocestah v zadnjih petih letih niti ne upada niti se ne povečuje, vsako leto se najbolj črna bilanca konča z 16 oziroma 18 umrlimi. Nekoliko upada le število huje in laže poškodovanih, medtem ko je nesreč s samo gmotno škodo opazno manj. Leta 2010 se je na avtocestah zgodilo 3480 prometnih nesreč, kjer se je krivila le pločevina, lani pa je bilo takšnih nesreč 1817. Glavni razlog za nesreče so še vedno napake voznikov, v poletnih mesecih so to predvsem utrujenost zaradi daljše vožnje, nezbranost, prehitra vožnja, nepravilno razvrščanja, za nekatere turiste in izletnike je značilno še, da avtocestnega načina vožnje sploh ne poznajo.
Podobni tragični nesreči
Najhujši lanski in letošnji nesreči na avtocestnem križu sta si zelo podobni. Znano je, da se je letošnja najbolj tragična zgodila, ko je tovornjak s cisterno trčil v na počasnem pasu stoječe vozilo štiričlanske romunske družine, kar je bilo zanje usodno. Lani pa je tovornjak trčil v kombi, ki je stal na odstavnem pasu, v njem so umrli trije udeleženci.
Kako izboljšati prometno varnost, je skoraj vsakdanja tema, ki je na sporedu že od začetka julija, ko se je morija na slovenskih cestah brez vsakršnih zavor stopnjevala. Navadno so od nesreč na lokalnih in regionalnih cestah precej odmevnejše tiste na avtocestah, saj so, ne samo zaradi posledic, ampak predvsem zaradi zastojev, ki nastanejo po (delni) zapori ob reševanju in odpravljanju posledic.
Ob uvedbi vinjetnega sistema so nekateri prometni strokovnjaki poudarili, da bi to na prometno varnost pozitivno vplivalo, saj se bodo vozniki z nevarnejših cest preusmeril na varnejše, torej na avtoceste in hitre ceste. Promet na slovenskih avtocestah se iz dneva v dan – tudi zaradi vinjetnega sistema – povečuje.
Podatki, ti so sicer za predlansko leto, so precej povedni. Na avtocestah in hitrih cestah, ki zavzemajo 9,3 odstotka dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, je bilo 48,9 odstotka prometa, medtem ko je bilo na glavnih cestah, ki zavzemajo 12,4 odstotka dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, realizirano 17,3 odstotka prometa, na preostalih državnih cestah pa 33,8 odstotka prometa.
Zaradi preobremenjenosti
Najpogostejši vzroki za nesrečo na avtocesti so še vedno neprevidni vozniki, saj so trki navadno posledica prehitre vožnje in neupoštevanje varnostne razdalje, nepravilnega razvrščanja, tovornjakarji imajo večkrat nepravilno naložen tovor in nepravilno pripet priklopnik, niso pa redki niti primeri prehitevanja po desni ali kar po odstavnem pasu. Prevečkrat so v medijih slišana tudi opozorila o voznikih, ki vozijo po napačni strani avtoceste.
Prav zaradi preprečevanja vožnje v napačno smer je bilo v zadnjih letih več razprav in iskanja rešitev. Čeprav so avtocestni izvozi dobesedno posejani z opozorilnimi tablami, so na Agenciji za varnost prometa RS (AVP) Darsu predlagali, da bi uvoze in izvoze še dodatno označili. In sicer bi na testno na avtocestnem odseku Zadobrova–Malenci na odbojne ograje namestili varnostne odsevnike rdeče in zelene barve, kar bi po njihovi oceni dodatno pripomoglo k opozarjanju voznikov na pravilno razvrščanje na enosmernih cestah, torej na tudi na avtocestnih uvozih oziroma izvozih.
Dodatna signalizacija