Nesreč ni več, zaradi zastojev pa so odmevnejše

Ljubljana – Dve hujši nesreči tovornjakov sta v torek skoraj povsem ohromili promet na primorski avtocesti, zaradi turističnih migrantov pa so nastali večkilometrski zastoji. Ker v spominu ljudi še zdaleč ni zabrisana tragična nesreča, prav tako na primorski avtocesti, kjer so domnevno zaradi neprevidnosti tovornjakarja ugasnila štiri življenja, se zdi, da se je po slovenskih avtocestah vse nevarneje voziti.

Čeprav se je na splošno v zadnjem mesecu in pol prometna varnost na slovenskih cestah precej poslabšala, to kljub zadnjim odmevnejšim dogodkom ne drži za slovenske avtoceste, vsaj kar zadeva smrtne žrtve. Letos je bila vožnja po avtocesti usodna za osem udeležencev, lani v istem obdobju pa je umrlo deset ljudi. Vsekakor avtoceste še naprej ostajajo najvarnejši cestni način potovanja, saj so po nekaterih izračunih od sedem- do devetkrat varnejše od cest nižje kategorije.

Napake voznikov najpogostejše

Na Darsu poudarjajo, da na leto investirajo več deset milijonov evrov v izboljšave infrastrukture ter v cestno opremo in naprave in s tem tudi v izboljšanje prometne varnosti. Sredstva namenjajo v okviru preventivnih akcij tudi za ozaveščanje uporabnikov avtocest o pravilni vožnji, predvsem je v zadnjem času mogoče opaziti povečano število opozoril, kako se razvrstiti v primeru zastoja oziroma nesreče, da imajo reševalci in intervencijske službe prosto pot.

Število smrtnih žrtev na avtocestah v zadnjih petih letih niti ne upada niti se ne povečuje, vsako leto se najbolj črna bilanca konča z 16 oziroma 18 umrlimi. Nekoliko upada le število huje in laže poškodovanih, medtem ko je nesreč s samo gmotno škodo opazno manj. Leta 2010 se je na avtocestah zgodilo 3480 prometnih nesreč, kjer se je krivila le pločevina, lani pa je bilo takšnih nesreč 1817. Glavni razlog za nesreče so še vedno napake voznikov, v poletnih mesecih so to predvsem utrujenost zaradi daljše vožnje, nezbranost, prehitra vožnja, nepravilno razvrščanja, za nekatere turiste in izletnike je značilno še, da avtocestnega načina vožnje sploh ne poznajo.

Podobni tragični nesreči

Najhujši lanski in letošnji nesreči na avtocestnem križu sta si zelo podobni. Znano je, da se je letošnja najbolj tragična zgodila, ko je tovornjak s cisterno trčil v na počasnem pasu stoječe vozilo štiričlanske romunske družine, kar je bilo zanje usodno. Lani pa je tovornjak trčil v kombi, ki je stal na odstavnem pasu, v njem so umrli trije udeleženci.

Kako izboljšati prometno varnost, je skoraj vsakdanja tema, ki je na sporedu že od začetka julija, ko se je morija na slovenskih cestah brez vsakršnih zavor stopnjevala. Navadno so od nesreč na lokalnih in regionalnih cestah precej odmevnejše tiste na avtocestah, saj so, ne samo zaradi posledic, ampak predvsem zaradi zastojev, ki nastanejo po (delni) zapori ob reševanju in odpravljanju posledic.

Ob uvedbi vinjetnega sistema so nekateri prometni strokovnjaki poudarili, da bi to na prometno varnost pozitivno vplivalo, saj se bodo vozniki z nevarnejših cest preusmeril na varnejše, torej na avtoceste in hitre ceste. Promet na slovenskih avtocestah se iz dneva v dan – tudi zaradi vinjetnega sistema – povečuje.

Podatki, ti so sicer za predlansko leto, so precej povedni. Na avtocestah in hitrih cestah, ki zavzemajo 9,3 odstotka dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, je bilo 48,9 odstotka prometa, medtem ko je bilo na glavnih cestah, ki zavzemajo 12,4 odstotka dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, realizirano 17,3 odstotka prometa, na preostalih državnih cestah pa 33,8 odstotka prometa.

Zaradi preobremenjenosti so zastoji neizogibni

Analize prometnih obremenitev po posameznih kategorijah cest kažejo, da je najbolj obremenjen ljubljanski avtocestni obroč, skupaj z avtocestnimi vpadnicami nanj, kar hitro privede do zastojev, če je na katerem koli avtocestnem kraku izredni dogodek ali nesreča.

Najpogostejši vzroki za nesrečo na avtocesti so še vedno neprevidni vozniki, saj so trki navadno posledica prehitre vožnje in neupoštevanje varnostne razdalje, nepravilnega razvrščanja, tovornjakarji imajo večkrat nepravilno naložen tovor in nepravilno pripet priklopnik, niso pa redki niti primeri prehitevanja po desni ali kar po odstavnem pasu. Prevečkrat so v medijih slišana tudi opozorila o voznikih, ki vozijo po napačni strani avtoceste.

Prav zaradi preprečevanja vožnje v napačno smer je bilo v zadnjih letih več razprav in iskanja rešitev. Čeprav so avtocestni izvozi dobesedno posejani z opozorilnimi tablami, so na Agenciji za varnost prometa RS (AVP) Darsu predlagali, da bi uvoze in izvoze še dodatno označili. In sicer bi na testno na avtocestnem odseku Zadobrova–Malenci na odbojne ograje namestili varnostne odsevnike rdeče in zelene barve, kar bi po njihovi oceni dodatno pripomoglo k opozarjanju voznikov na pravilno razvrščanje na enosmernih cestah, torej na tudi na avtocestnih uvozih oziroma izvozih.

Dodatna signalizacija bi povzročila še več zmede

Vendar so jim z Darsa odgovorili, da takšna rešitev ne pride v poštev, saj ni skladna z veljavnim pravilnikom, ki določa, da morajo biti na cestnih odsevnikih pritrjena svetlobna odbojna telesa, ki odsevajo rdečo barvo na desni strani in belo na levi strani. Ker je AVP predlagala rdečo črto (linijo) na levi strani, na desni pa zeleno, so to zavrnili. Na Darsu so agenciji pojasnili, da je takšen predlog nesprejemljiv, saj bi po njihovi oceni voznike še dodatno zmedel, kar pa na prometno varnost nikakor ne voliva pozitivno. Menijo, da so avtocestni priključki ustrezno označeni in opremljeni, pri tem pa so opozorili še, da analize kažejo, da večji del kršiteljev pravilno zapelje na avtocesto, vozilo pa pozneje obrnejo. Izkušnje kažejo še, da je večji del izsledenih voznikov, ki si na avtocesti privoščijo tako hud prekršek, kot je vožnja v napačno smer, pod vplivom prepovedanih substanc ali pa so zaradi starosti njihove sposobnosti tako dojemanja kot zaznav precej zmanjšane. Na Darsu menijo, da bi bilo treba povečati nadzor nad tema vrstama uporabnikov slovenskih avtocest.