Tiskane izdaje
»Krivde ne priznavam,« sta dejala Matej Narat in za njim še Miran Vičič, nekdanja člana uprave NLB, na predobravnavnem naroku na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, ki se ga prvoobtoženi, nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, ni udeležil. Njegov zagovornik je sodniku Srečku Škerbcu razložil, da Veselinoviču ni bilo mogoče vročiti vabila, ker je v tujini.
Tožilstvo vztraja na obtožnici, s katero nekdanjim članom uprave NLB očita zlorabo položaja: vsi trije so 16. aprila 2009 v Ljubljani podpisali sklep o odobritvi kredita, s katerim sta Simona Dimic in njen oče Viktor dobila vsak po 350.000 evrov kredita. Vsi trije sopodpisniki so bili seznanjeni z visokim tveganjem pri tem kreditu, saj so dan pred podpisom sklepa o odobritvi kredita prejeli Predlog za odobritev kredita, kjer so našteti razlogi, zakaj je odobritev tvegana: banka je bila tista, ki je financirala nakup in obnovo nepremičnine – hišo Simone Dimic -, kreditojemalca pa nista zagotovila lastnih denarnih sredstev. Prav tako je bila obrestna mera za 225 bazičnih točk nižja od redne obrestne mere za hipotekarne kredite, kar je za banko pomenilo izpad prihodkov v višini 335.073,40 evrov.
Tveganje kredita je predstavljalo tudi dejstvo, da bi mesečni obrok za vsakega kreditojemalca znašal 1509 evrov, kar bi Dimičevi predstavljalo več od dovoljene 65-odstotne obremenitve dohodka, Viktorju Dimicu pa ne bi ostal niti zajamčeni minimalni dohodek. Poleg tega so v predlogu za odobritev kredita še ugotovili, da je Simona Dimic zaposlena za določen čas, dokler traja politična funkcija predsednika vlade in že obremenjena z drugim kreditom z mesečnim obrokom 465 švicarskih frankov. Viktor Dimic pa je imel 75 let, kar ni starost za najemanje kredita z odplačno dobo 30 let oziroma so ti krediti namenjeni kreditojemalcem do 45 leta starosti.
Strokovne službe banke so tudi ugotovile, da je zavarovanje z nepremičnino ob upoštevanju cenitve internega cenika doseglo varnostni količnik 0,8, ob upoštevanju prodajne cene pa le 0,71, kar je pod zahtevami bančnih pravil, ki zahtevajo količnik 1,67. Kreditojemalca nista kreditno sposobna in zato takšnega kredita ne bi smela dobiti, so ugotovile strokovne službe banke. »Oba kredita sta bila neustrezno zavarovana, zaradi česar je bilo kreditno tveganje banke glede obeh kreditov visoko in zato ni bilo utemeljenih razlogov za znižanje redne obrestne mere,« je v obtožnici zapisalo tožilstvo.
"Krivde ne priznam," sta dejala Miran Vičič in za njim še Matej Narat. Foto: Igor Mali
Z odobritvijo sklepa o odobritvi kredita – podpisali so ga vsi trije obtoženi, ker so bili v tistim obdobju sopodpisniki – so po mnenju tožilstva kršili več zakonov: ker niso ravnali kot vesten in pošten gospodarstvenik so kršili zakon o gospodarskih službah, zakon o bančništvu pa zato, ker so kršili jasno opredeljena merila za dodeljevanje posojil, ki ga imajo v bankah, pa tudi člen, ki zahteva kakovostno zavarovanje terjatev bank in dobro bančno prakso, ki je določena tudi v internih aktih NLB.
Zaradi podpisa odobritve kredita sta Simona in Viktor Dimic 8. maja 2009 podpisala kreditni pogodbi in jima je banka vsakemu izplačala 350.000 evrov oziroma skupaj 700.000 evrov. Tožilstvo je prepričano, da so obtoženi kredit odobrili, čeprav so vedeli, da okoliščine tega ne dovoljujejo, z namenom, da Simoni in Viktorju Dimicu pridobijo premoženjsko korist v obliki plačila nižjih obresti v skupnem znesku 335.073,40 evrov oziroma 167.536,70 vsak. »Obdolženci pa so storili kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu, za kar je zagrožena kazen do osmih let zapora,« pravi tožilec Luka Moljk.
Na prvi stopnji se je sojenje zoper tri vodilne bančnike NLB končalo z oprostilno sodbo, ker tožilstvo ni uspelo dokazati ne objektivnih in ne subjektivnih znakov očitanega kaznivega dejanja. Toda Višje sodišče je ugodilo pritožbi in v celoti razveljavilo oprostilno sodbo. Tako bodo na ponovnem sojenju odobritev kredita obravnavali v širšem smislu oziroma bodo ta dva primera primerjali s primerljivimi kreditnimi posli, ki so jih odobrili v tistem času, tako da se bo pokazalo, ali je bil postopek drugačen ali ne.
Primer se bo nadaljeval 15. septembra, ko bo predobravnavni narok za Draška Veselinoviča. Če se bo izjasnil, da krivde na prizna, bo sodnik zatem razpisal glavno obravnavo za vse tri obtožene.
