Ni bil del združbe, ker da je takrat ponarejal potni list

Ljubljana – Na enem od trenutno naših največjih sojenj, ki je povezano z domnevno trgovino s kokainom in heroinom in kjer je 12 obtoženih, za zanimivosti poskrbijo kar obtoženi. Glasno se pritožujejo nad delom sodnice in tožilke, tako da morajo na zahtevo sodnice tudi zapustiti sodno dvorano.

»To ni nič neobičajnega, doslej so iz dvorane odšli že trikrat,« je razmere komentirala gospa (v sodni dvorani je navzoča kot javnost), ki redno spremlja proces. Nina Drozdek Draganić, predsednica sodnega senata, je na eni zadnjih obravnav večkrat opozorila obtožene – in tudi njihove zagovornike, teh je 13 –, naj se umirijo, toda štirje od dvanajstih obtoženih so vztrajno motili sojenje. Poleg tega, da so se tu in tam glasno pogovarjali, so večkrat ponovili, da gre za montiran proces, da si tožilka kar nekaj izmišljuje in da imajo občutek, da so vnaprej obsojeni. Trije – Dragan Miladinović, Daniel Simikić in Darko Ostojić –, ki so jih na sodišče pripeljali iz pripora, so sami predlagali sodnici, da zapustijo razpravno dvorano, kar so tudi storili v spremstvu pravosodnih policistov. Četrtega, Sašo Dujmovića, pa je na zahtevo sodnice k izhodu pospremil varnostnik sodišča.

Toda še prej so zaslišali eno od prič, Aleša Krašovca. Ta je že 20 mesecev v priporu, saj so ga leta 2014 ujeli, ko je na prehodu meje na Obrežju v vozilu, ki je imelo posebej prirejen prostor, vozil večjo količino droge. Na vprašanje, kaj lahko pove o mamilarskih poslih, v katere naj bi bili poleg že omenjenih štirih vpleteni še Zvonko Hajšek, Senad Muhamedagić, Mario Bučan, Matevž Jenko, Slavko Ferjan, Ivica Nenadić, Samo Amon in Zoran Zadravec, pa ni vedel povedati veliko, ker da ve le to, kar je razbral iz dokumentov, ki so mu bili na razpolago.

Tožilstvo pa trdi, da se je Zvonko Hajšek v začetku maja 2014 dogovoril z neznanim kupcem za nakup treh kilogramov heroina za najmanj 66.000 evrov. Naročilo je predal Senadu Muhamedagiću in ta je Hajšku dobavil dva kilograma heroina za 44.500 evrov. Manjkajoči tretji kilogram pa naj bi dobil prek hrvaškega dobavitelja, ki je v hrvaških Tuheljskih Toplicah heroin izročil Alešu Krašovcu. Mamilo so mu zasegli na Obrežju.

Čeprav naj bi bil Krašovec pri domnevni trgovini z drogo Hajškov voznik, je razložil, da ga sploh ne pozna. Drugega iz skupine, Senada Muhamedagića, ki naj bi mu predal drogo, sicer pozna, je razložil, vendar od njega ni dobil nič. Prav tako ne ve, od koga je dobil drogo, s katero so ga našli na Obrežju. Je pa opozoril, da se je v sodnem procesu zaradi zaseženega heroina, ki je potekal proti njemu, branil z molkom – sodba še ni pravnomočna –, vendar je prepričan, da so mu bile kratene nekatere pravice.

V nadaljevanju je sledilo komentiranje prisluhov, ki so jih kriminalisti posneli med tajnim delom. Obtoženi so skupaj z zagovorniki izpodbijali videno in slišano, zgroženi pa so bili tudi nad manjkajočimi oziroma izgubljenimi listinami, s katerimi naj bi Matevž Jenko dokazoval, da ni mogel sodelovati v mamilarskih poslih kot organizator prevoza, ker je urejal ponarejanje potnega lista.

Specializirana državna tožilka Mateja Jadrič Zajec, ki je pripravila 258 strani dolgo obtožnico, jim je odgovarjala, da je tožilstvo zbralo dovolj dokazov, da je imela omenjena združba »dobro utečeno pot za nabavo kokaina in heroina in da so bile vloge v tem poslu natančno določene«. Bili naj bi del mednarodne mreže, ki se je ukvarjala z velikimi količinami drog, ki naj bi jih prevažali tudi na avstrijskem katamaranu – menda naj bi šlo za dogovore o transportu najmanj 320 kilogramov kokaina, ki pa potem zaradi zapletov ni bil uresničen –, in prevoz več sto kilogramov kokaina na jadrnici. Med postopkom pa so zasegli še druge, manjše količine kokaina in heroina.

Slovenski preiskovalni organi so zbirali dokaze zoper združbo 29 ljudi daljši čas, potem pa so vložili obtožnico zoper 26 osumljencev. Zatem sta bila dva izločena zaradi nedosegljivosti, enega pa so v Bosni ustrelili. Število obtoženih se je v nadaljevanju še krajšalo, saj se zoper eno osebo vodi ločen postopek, zoper tri tujce, dva Hrvata in enega Bolgara, so prav tako izločili postopke. Danijela Simikića so vključili v ta postopek po tem, ko so ga prijeli na podlagi mednarodne tiralice. Zoper deset obtoženih se je postopek končal na podlagi sporazumov in priznanj krivde na predobravnalnih narokih, kjer so trem prisodili pogojne kazni, ostali pa so bili obsojeni na zaporne kazni, največ v višini treh let in sedmih mesecev.

Obtožene so prijeli poleti 2015, ko so slovenski preiskovalni organi s Hrvati, Avstrijci, Španci in tudi Brazilci našli dovolj dokazov, da so bili obtoženi del mednarodne mreže trgovine s prepovedanimi drogami. Tožilstvo jim očita neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in hudodelsko združevanje.

Maratonsko sojenje, ki poteka nekajkrat na teden, naj bi se po nekaterih pričakovanjih končalo do začetka sodnih počitnic.