»Ni bil naklepni umor, ker sem ga dal na bok!«

Krško – »Tri mesece sem ga poslušal, kako mi je žalil mamo in sem mu oproščal,« je na današnjem začetku glavne obravnave v primeru smrti Andreja Cekute, ki je bil v noči na 13. februar ob prenosu v živo na facebooku brutalno pretepen, dejal Aleš Olovec. Dejal je, da ga je sicer »premikastil«, a da mu ni nameraval vzeti življenja.

»Ni šlo za umor ali naklepni umor, saj sem ga na koncu dal na bok,« je dejal Aleš Olovec, ki je na 23-minutnem posnetku, ki je februarja šokiral Slovenijo, sprožil večino udarcev v nemočnega Andreja Cekuto. Slednji je dan kasneje zaradi poškodb glave in možganov umrl: »Smrti mu nisem hotel. On je v sebi imel smrtno dozo alkohola. Res je, da smo vsi trije bili vinjeni, a on je imel v sebi največ alkohola.«

Olovec je v začetnem pojasnilu nočnega dogajanja senatu krškega okrožnega sodišča dejal, da se zaradi vpliva alkohola vseh podrobnosti ne spominja, da se ni zavedal resnosti poškodb nekdanjega prijatelja in da je lastne poškodbe členkov zapestja dobil tudi ob udarcih po pesku.

Martin Kovač, ki je večji del večera le snemal pretepanje, a takrat že na tleh ležečega nemočnega Cekuto tudi sam »dvakrat ali trikrat« brcnil, je dejal, da je bil zbadanja deležen tudi sam. Med pretepom je predlagal, da bi zaradi poškodb poškodovanega z Olovcem poklicala reševalce, vendar je ta to zavrnil. Med zaključkom tridnevnega popivanja trojice je v roke prijel tudi osebni telefon, s katerim je na pomoč poklical tudi brata pretepenega – a ta se mu v jutranjih urah ni oglasil.

»Naj crkne«

Obtožnica Aleša Olovca in Martina Kovača bremeni umora, storjenega v sostorilstvu, in neupravičenega slikovnega snemanja, prav tako storjenega v sostorilstvu. V prvem primeru je zagrožena kazen najmanj 15 let zapora, v drugem do leto dni zapora.

Na junijskem predobravnavnem naroku na krškem okrožnem sodišču Olovec in Kovač očitanih kaznivih dejanj nista priznala. Medtem ko je sodišče tudi danes slišalo izjave, da je snemanje s telefonom usodnega večera (pred polnočjo se je trojica pretepala za »foro«) predlagal pokojni, je bilo danes slišano zanikanje očitanega kaznivega dejanja umora pričakovano. Če bi tožilstvo namreč vztrajalo pri kaznivem dejanju povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, kot je sprva pisalo v obtožnici, bi namreč obtožencema grozilo le od tri do 15 let zaporne kazni.

Toda prebrana izjava policista Marka Slemenška, ki je bil prvi ob nezavestnem Cekuti, je za Olovca v marsičem bremenilna. Ta je namreč vsaj pol ure po koncu pretepa policistom ponovil grozljive izjave, ki so jih slišali tudi vsi, ki so na facebooku pogledali video – da poškodovani »leži na travniku kot prasec«, »da njemu ne bo nihče jebal mater«, da bi ga še pretepal in »da naj kar crkne«.

Neprištevnost izključena

Stališče, da ni šlo za neprištevnost, je pred sodiščem danes zagovarjal tudi psihiatrični sodni izvedenec Matej Kravos. Kot je dejal, do neprištevnosti ali dejanja v afektu pride recimo ob zelo stresnem prvem srečanju ali če so zamere res silovite. Glede na to, da se je trojica pred nesrečnim dogodkom večkrat družila in zadnje tri dni skupaj popivala, da je odločitev za snemanje s pripravo tehnologije dolgotrajen kompleksen postopek ter da razen alkohola ni bilo drugih pomembnih dejavnikov (recimo poškodba glave, depresija ... ), je ta možnost praktično izključena: »Zaradi alkohola in dolgotrajnega žaljenja je bila sposobnost obvladovanja res manjša, a da bi do tega prišlo v afektu – tu v ozadju ne vidim nobene strokovne razlage.«

Poškodbe Cekute so bile ob prihodu v novomeško bolnišnice že tako hude, da so bile možnosti za njegovo življenje praktično nične. Zenice recimo niso reagirale na zunanje dražljaje.

Pomembno vprašanje, na katerega bo sodni senat iskal odgovor ob nadaljevanju obravnave 24. julija, je tudi razmerje odgovornosti za smrt prijatelja med obema obtožencema. Kot je dejal sodni izvedenec z ljubljanskega sodnega inštituta Borut Štefanič, je umrli izgubil bitko za življenje zaradi topih udarcev v predel glave. Možnost, da bi umrl zaradi zastrupitve z alkoholom oziroma podhladitve, je izključil.

Cekuta je v bolnišnico prišel v najgloblji možni nezavesti, je dejal Štefanič: »Večino poškodb je prejel z brcami z nogami. Z udarci z rokami namreč težko uničiš in preluknjaš očesno zrklo.«

Kdo je zadal usodni udarec, pravi izvedenec, ne bomo nikoli izvedeli: »Stanje poškodovanega je bilo skupek vseh udarcev.« Oziroma povedano drugače, verjetno ni možno določiti ključnega udarca, ki je zlomil kosti lobanje.

Ker Štefanič videoposnetka še ni videl, bo do naslednjega tedna s pomočjo treh posnetkov (nastali so ob 0.54, 1.42 in 2.55 uri zjutraj), poskušal določiti vsaj trenutek, ko so nastopile različne stopnje nezavesti pretepenega. Hropenje namreč kaže na odmiranje življenjskih funkcij. Obramba Kovača, ki je večji del večera pretepanje le snemal, je izvedencu tudi naročila, da prouči, ali so Kovačevi udarci kakorkoli vplivali na stanje poškodovanega. Zakaj je snemalec za kratek čas zamenjal vlogo z Olovcem, danes sodišču ni znal nedvomno pojasniti.