Tiskane izdaje
Ljubljana – Po izbruhu zadnje afere z vozniškimi izpiti smo se pogovarjali s Slavkom Rusom, generalnim sekretarjem AMZS, ki je prepričan, da je država v zadnjih letih postavila tako ohlapne standarde in dejavnosti, povezane s pridobitvijo izpita, in jih tako razpršila, da je bil nadzor tako rekoč nemogoč.
Sogovornik opozarja, da je zdaj neupravičeno padel črn madež na vse avtošole. Prepričan pa je, da bi država lahko hitro ločila zrno od plev, ne pa da zdaj menca še z nekimi internimi nadzori.
Vas je odstop Bojana Žlendra presenetil?
Težko rečem, je pa gotovo pričakovan v nizu zadnjega dogajanja. Ali je on prava oseba, težko komentiram, dejstvo pa je, da se je v celotnem procesu izobraževanja, pridobivanja izpita za avto ali motor sistem od osamosvojitve povsem porušil. Če bi potegnil vzporednico, so bile mogoče samo še v finančni kontroli z ukinitvijo takratne službe družbenega knjigovodstva oziroma SDK takšne drastične spremembe navzdol. Predvsem zaradi preveč liberalističnega pogleda na pridobivanje vozniškega izpita, ki te spremlja vse življenje.
Trg se je popolnoma sesul. Prepričan sem, da bo država potrebovala veliko modrosti, potrpljenja in posluha več deležnikov, da bo nazaj postavila trdne temelje, ki so se v vseh teh letih razmajali. Promet je med drugim zelo udeležen v BDP. Samo prometne nesreče vzamejo od dva do tri odstotke BDP na leto, kar je ogromno. In če ne drugega, se lahko tukaj veliko prihrani. Ne moremo reči, da se država ne trudi, dvomljivo pa je, ali se zadev loteva primerno in dovolj pogumno. Problem je, ker je država od leta 1990 standarde za pridobivanje vozniškega izpita spuščala, najprej z zdravniškimi pregledi. Včasih je bil obvezen test psihofizičnih sposobnosti.
Če se kljub ustrezni zakonodaji ve, da ni nadzora, se nam verjetno ne piše nič dobrega. Zdi se, da še vedno potrebujemo palico, saj kot družba še nismo dovolj odgovorni.
Se popolnoma strinjam. Država je napisala pravila, niso pa določili kdo, kako in zakaj mora to spremljati. Če se vrneva nazaj, v devetdesetih letih so bili trije stebri izobraževanja za učenje vožnje, bil je dober nadzor. Potem se je trg odprl, demokratiziral, a se je s tem naredilo tudi veliko škode. Ena od prvih stvari je bila, da ta del izobraževanja ne sme biti monopoliziran, ampak potrebujemo liberalen trg. A to še zdaleč ne drži. Takrat so bila postavljena merila, vatli in stvari so se spoštovale. Zagotovo so bile tudi v prejšnjem sistemu pomanjkljivosti, vendar so bile precej manjše, še pomembneje pa je, da so bile obvladljive. Zdaj je v Sloveniji okoli 180 avtošol. Ekonomskega izračuna, da bi vsi lahko preživeli, ni, saj niti nimamo toliko otrok.
Pred leti, ko so pristojni prevetrili zakonodajo, so bila vseh polna usta, kako imamo končno evropsko primerljivo zakonodajo. Po zadnji aferi pa znova vsi s prstem kažejo na slabo zakonodajo. So zakoni res slabi ali se samo ne izvajajo?
Mislim, da sama zakonodaja ni tako slaba, je pa res, da so pomanjkljivosti pri nadzoru. Odpreti avtošolo je zdaj zelo preprosto, zato je toliko več možnosti za zlorabe, saj je treba izpolnjevati res minimalne standarde. Na AMZS imamo veliko izkušenj z dobrimi praksami na tujem, zato lahko trdim, da je po večini urejenih držav precej več strokovnih omejitev pri odprtju avtošole.
Pri nas odpreš s. p., imaš majhen prostor, notri postaviš mizo, kupiš, oprostite izrazu, neko podrtijo od avta, se registriraš in lahko začneš delati. Danes je izobraževanje na področju vožnje verjetno precej bolj zapleteno, kot je bilo to pred leti. Imamo vrsto različnih avtomobilov z mnogo elektronskimi pomagali, za katere mnogi sploh ne vedo, čemu služijo. Ko sem delal izpit, smo imeli motoroznanstvo, kjer smo imeli maketo motorja. Poznali smo vse osnovne reči. Ne pravim, da moraš znati razstaviti in sestaviti avto, biti mehanik, ampak osnovne tehnične informacije bi moral vedeti vsak. Tudi cestna infrastruktura se spreminja, imamo vrsto krožišč in drugih sprememb.
Vendar moderna tehnologija in krožišča niso le težava mladih voznikov, prej starejših.
To vsekakor drži. Pri nas za starejše člane AMZS organiziramo preventivne oziroma spoznavne tečaje s področja, ki jim je tuj. Poskušamo jih opismenjevati in pravilno izobraziti. Tega poslanstva se še kako dobro zavedamo, res pa je, da je to brezplačno na voljo le našim članom. Zato se strinjam, da bi morala tudi država pomisliti na to področje, kar žal tudi nekaj stane. S kolegi na Agenciji RS za varnost v prometu smo imeli sestanke na to temo. Treba pa je biti previden, saj se moramo izogibati restriktivnim zadevam, vse mora temeljiti na priporočilu in preventivi. Da sistem izobraževanja mladih voznikov pri nas ne deluje, so že pred časom opozorile zavarovalnice, zato so dale pri zavarovanju pribitek in s tem povečale premijo, česar drugje ni. Zavarovalnice so se torej že zdavnaj zavedale, da avtošole pri nas ne izšolajo tako dobrih voznikov, kot bi jih lahko.
Agencija za varnost v prometu je bila ustanovljena prav z razlogom, da bomo končno imeli en državni organ, ki bo na tem področju naredil red. Po treh letih delovanja je nekoliko nenavadno, da opozarjajo, da so brezzobi tiger. So sploh opravili svojo nalogo?
Agencija je začela koncentriranje izpitnih centrov, prej so bili pod okriljem občin, kar se mi zdi dobro. Pristojni so poskušali rešiti problem, a se mi zdi, da niso imeli dovolj informacij, kaj vse se pod to kapo skriva. Zdaj se stvari razjasnjujejo, tudi po zaslugi medijev, in upam, da boste s tem poslanstvom nadaljevali. Vozniški izpit je tako kot osnovna šola, ki te spremlja vse življenje. In to je pomembno področje, zato ne sme biti izgovorov, ni ali se ne da. Zdi se mi pa dobro, da se to celotno področje centralizira pod agencijo, saj so prej poskrbeli, da so zadeve razpršene in ni bilo prav nobenega nadzora.
Dampinške cene so ena od težav vašega posla. Bi prav prišla priporočena najnižja cena za uro vožnje?
Priporočljiva cena bi bila brez dvoma dobrodošla, ni pa potrebe po predpisani ceni. Zdaj so nekatere cene tako nizke, sploh če jih kandidati kupijo prek spletnih kuponov, da težko verjamem, da je ekonomski izračun pozitiven. Država je na tem področju tako rekoč tudi prikrajšana, saj mi, denimo, od vsake ure plačamo DDV, neki s. p. pa do 50.000 evrov prometa ni davčni zavezanec. Država od te ure vožnje ne dobi nič. Realna cena pod 25 evrov ni rentabilna, vse drugo je neki čuden blef. Tu gotovo trpi tudi kakovost.
Zaradi zadnje afere se ustvarja občutek, da so vse avtošole slabe in skorumpirane ...
To je res hud udarec za vse, a treba je vedeti, da so tudi dobre avtošole z odličnimi inštruktorji, ki poklic opravljajo odgovorno in s srcem. Res pa je, da je zdaj čas, da se zadeve razjasnijo, zato me čudi mencanje odgovornih, da bodo pred ukrepi počakali na rezultate nadzora. Ni res, nadzor naj poteka, naj se razkrijejo prav vse nepravilnosti, ampak ukrepi zoper tiste, ki so izigrali sistem, se lahko izvajajo vzporedno. Država ima težko breme, zato se je treba odzvati in ukrepati v trenutku.
Vas je presenetilo, da so nekateri za tečaje varne vožnje plačevali skoraj enako ceno, kot če bi ga opravili? Težko si je predstavljati, da bi nekdo drago plačal za slastno večerjo, pojedel pa je ne bi, ker bi se moral zapeljati do sosednjega kraja.
Ne morem verjeti, da se je to res dogajalo. Sploh ne razumem staršev, ki so večini otrok verjetno plačali ta potrdila in so za nepravilnosti vedeli. Šola varne vožnje je res koristna zadeva, pri nas na Vranskem težko rečem, da je kdo razočaran, saj že v teoriji slišijo ogromno koristnih reči, potem pa v praksi marsikaj še preizkusijo. Žal so leta 2010 tudi standardi za postavitev poligonov varne vožnje padli, kar je škoda. Prav tako se mi ne zdi smiselno, da se lahko tečaj opravlja v tujini, kjer je prvič jezikovna ovira, prav tako pa naši organi na ozemlju druge države nimajo nikakršnih pristojnosti strokovnega nadzora. To je brez dvoma krivda države, da je dala takšna dovoljenja.
