O domnevnem kupovanju volilnih glasov brez javnosti

Sodišče je javnost izključilo z obravnave, ker »ne more preprečiti, da Monika Malešič ne bi izdala kakšne skrivnosti«.

Objavljeno
01. november 2016 19.16
dja/JAPTI
Jure Predanič
Jure Predanič
Ljubljana – Nekdanja predsedniška kandidatka Monika Malešič, ki zaradi potegavščine s ponujanjem nakupa podpisov volivcev toži Radio 1, je na sodišču dosegla, da je bila javnost izključena z glavne obravnave, saj bi se lahko po pojasnilih sodnice Doris Jarc v tej zadevi razkrila kakšna osebna ali poslovna skrivnost.

Radio 1 je 18. oktobra 2012 na spletu objavil prispevek Monika kupuje podporo volivcev Denisa Avdića in avdioposnetek, ki naj bi dokazoval, da se Malešičeva pogaja za nakup podpisov volivcev, ki bi ji omogočili kandidaturo na predsedniških volitvah. Nato je nesojena predsedniška kandidatka na sodišču z začasno odredbo dosegla umik spornega prispevka in posnetka. S tožbo, ki jo je vložila hkrati z zahtevo za izdajo začasne odredbe, pa zahteva 160.000 evrov odškodnine. Prepričana je, da je radijska postaja v dogovoru s svojimi sodelavci ali celo zaposlenimi kršila pravico do nedotakljivosti njene osebnosti, osebnega življenja ter zasebnosti in dostojanstva in jo z objavo razžalila.

Radio 1 po drugi strani meni, da je Malešičeva s tem, ko je kandidirala za predsednico države, postala absolutna, in ne relativna oseba iz javnega življenja, ta status pa ji ni ugasnil z obvestilom o umiku kandidature. Niso poročali ne o njeni družini ne o njenih osebnih navadah, ampak o vprašanju, ali je bila pripravljena ravnati protipravno, kar je področje, ključno za delovanje demokracije.

Nasprotovala navzočnosti javnosti

Te dni sta bila na sodišču predvidena zaslišanja Malešičeve in zakonitega zastopnika Radia 1 Lea Oblaka, vendar se je zataknilo že, ko je Malešičeva na vprašanje sodnice Doris Jarc o njenih osebnih podatkih te sicer povedala, nato pa protestirala zaradi navzočnosti javnosti v sodni dvorani.

Po pojasnjevanju sodnice, da so obravnave javne in da gre le za podatke, ki jih je dolžna preveriti, je Malešičeva vztrajala, da teh podatkov ni dolžna razkriti pred javnostjo, dejala pa je še, da ob navzočnosti javnosti ne bo pričala. »Ne bom pričala o osebnih stvareh in temu, kar sem prestala; povzročeno mi je bilo že dovolj škode,« je povedala Malešičeva. Kljub pojasnjevanju sodnice, da jo bo zaslišala le o temelju tožbenega zahtevka, je zahtevala, naj sodnica zaščiti razkritje njenih osebnih stvari oziroma poslovnih skrivnosti. »Ali je to mogoče razumeti kot predlog za izključitev javnosti?« je vprašala sodnica, pooblaščenec Malešičeve pa je nato to res zahteval.

Po krajši prekinitvi je sodnica sporočila, da bo javnost izključena z obravnave, vendar ne zaradi prigovarjanja tožnice, temveč ker bi lahko, čeprav gre le za zaslišanje glede temelja, tožnica razkrila kakšne osebne skrivnosti, česar pa ne more preprečiti. Po drugi strani bi Oblak lahko razkril kakšne poslovne skrivnosti, je še dejala.

Sodišče ima možnost, da javnost izključi le v delu, če bi bilo vprašanje takšne vrste postavljeno, vendar se za to sodnica ni odločila, tako da bo tožbo nekdanje predsedniške kandidatke obravnavalo za zaprtimi vrati. S sodišča so nam nato sporočili, da bo naslednji narok za glavno obravnavo v tej zadevi 19. decembra.

Spremenila zgodbo, ko so jo ujeli

Malešičevo je oktobra 2012 poklical »Luka iz Ljubljane«, ji ponudil tri tisoč podpisov volivcev in vprašal, koliko je pripravljena plačati zanje. Pravi, da ga je odslovila in takoj prijavila policiji, a ga je nato poklicala nazaj, da bi preverila, ali je to sploh resnično. Oglasil se je drug moški (kasneje je bilo rečeno, da »Sašo iz Ambrusa«).

Opravila je šest pogovorov, v sodelovanju s policijo, nekatere klice menda celo z grosupeljske policijske postaje, vse to pa je storila zato, da bi ju policija prijela, zatrjuje Malešičeva v tožbi.

Pogovor je bil posnet in predvajan brez njenega vedenja in pravne podlage, na radiu pa so ga predvajali, ne da bi prej preverili njegovo resničnost. Luki in Sašu je očitala neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, kazensko je ovadila tudi Radio 1, a je policija po naših podatkih novembra 2012 zadevo končala s poročilom tožilstvu.

V odgovoru na tožbo so na Radiu 1 zapisali, da so posnetek in prispevek objavili, ker so bili v tistem času prepričani, da je tožnica nameravala kupiti glasove, nato pa je, ko so jo pri tem ujeli, spremenila zgodbo. In ko se je zavedla, da jih ne bo mogla kupiti, je šla na policijo, da bi ustvarila videz, da tega namena nikoli ni imela. Luka in Sašo sta za 3000 overjenih podpisov zahtevala 7000 evrov. Če bi slovenska reprezentanca premagala Albanijo, pa bi glasove celo podarila.