Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi najema stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani se bo na sodišču moral zagovarjati nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Damjan Lah. Tožilstvo ga je obtožilo zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Vložitev obtožnega akta so nam potrdili na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, na okrajnem sodišču pa smo izvedeli, da obtožni predlog, ki je bil vložen 20. maja, »obdolžencu še ni bil vročen, je pa v fazi vročanja«.
Damjan Lah, ki je kot državni sekretar na MNZ vodil celoten postopek najema stavbe za NPU, se je znašel v središču zanimanja preiskovalcev zaradi sklenitve domnevno negospodarne in škodljive pogodbe, v začetku septembra 2011 pa je odstopil po tem, ko so policisti opravili preiskavo njegove pisarne na ministrstvu in zasegli dokumentacijo, povezano z najemom stavbe.
Obiskali so tudi sedež podjetja Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja, prijatelja oziroma znanca nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in njenega partnerja Mira Senice, ki je ministrstvu oddalo stavbo za NPU na Dimičevi ulici, od koder so prav tako odnesli dokumentacijo korespondence med podjetjem in MNZ (NPU oziroma MNZ se je oktobra lani preselil na novo lokacijo na Litostrojsko).
Brez razpisa in drugih ponudnikov
Po naših podatkih naj bi bilo sporno predvsem to, da je bil posel izpeljan brez razpisa oziroma izbiranja (drugih) ponudnikov, saj tožilstvo Lahu očita pridobitev nepremoženjske koristi, za kar je v skladu s prvim odstavkom 257. člena kazenskega zakonika (KZ-1) zagrožena kazen zapora do enega leta.
Lah se je bil v odredbi za hišno preiskavo znašel kot (edini) osumljenec zlorabe uradnega položaja, ker naj bi bil brez razpisa izbral oziroma vodil pogajanja med Ram Investom in MNZ tako za stavbo kakor za opremo. Temu je sledil podpis sporne pogodbe, po kateri je MNZ Ram Investu plačeval 136.000 evrov mesečne najemnine, Ram Invest pa za isto stavbo odplačuje 125.000 evrov lizinga na mesec. Tako je Ram Investu vsak mesec v žep kapnilo 11 tisočakov, ko pa bo lizing odplačan, bo stavba njegova.
Sporni posel Ram Investa z MNZ je zmotil tudi Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in računsko sodišče. To je MNZ v revizijskem postopku o pravilnosti najema stavbe NPU izdalo negativno mnenje, dan pozneje pa so s protikorupcijske komisije sporočili, da ravnanje uradnih oseb na MNZ pri najemu prostorov za NPU ustreza definiciji korupcije.
Zaradi načelnega mnenja KPK je nekdanja predsednica LDS Kresalova nepreklicno odstopila z mesta ministrice za notranje zadeve. A je pri tem napovedala, da bo uporabila vsa pravna sredstva, da bi dokazala svojo »nedolžnost« oziroma, kot se je tedaj izrazila, da se lahko tudi institucije, kot sta računsko sodišče in protikorupcijska komisija, motijo.
Sodišče čaka na ustavno presojo zakona
Proti načelnemu mnenju protikorupcijske komisije je vložila tožbo na upravno sodišče, v kateri je zahtevala njegovo odpravo, a se je upravno sodišče izreklo za stvarno nepristojno in primer odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Zadeva je bila ponujena v mediacijo, a Kresalova zanjo ni dala soglasja, zato je sodišče za 29. marec razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, še pred tem, 13. februarja, pa je Kresalova s pripravljalno vlogo k tožbi postavila še podredni zahtevek za plačilo 41.000 evrov odškodnine. »Okrajno sodišče v Ljubljani je marca 2013 narok za glavno obravnavo v tej zadevi preložilo za nedoločen čas, medtem ko morebitnega obvestila o novem datumu naroka ali drugih informacij v tej povezavi komisija za zdaj ni prejela,« so nam sporočili s KPK.
Po naših podatkih se je okrajno sodišče na predlog Kresalove, da se obravnava zahtevka odloži do odločitve ustavnega sodišča o njeni pritožbi iz 4. decembra lani, odločilo počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki presoja ustavnost zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Omenjeni zakon je sicer v ustavni presoji že od septembra lani na zahtevo upravnega sodišča, pobudo za ustavno presojo dela zakona pa so ob podpori 36 poslancev sprožili tudi pri SDS ob ugotovitvah KPK o predsedniku SDS in nekdanjem premieru Janezu Janši, da se mu je premoženje nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. KPK je, kot je znano, poleg Janše obravnavala tudi (takratnega) predsednika PS Zorana Jankovića in o njem ugotovila, da komisiji ni prijavil povečanja finančnih sredstev za več kot 2,4 milijona evrov.
