Ob koncu tedna za rešetke

Ugodnosti ne more biti deležen vsak obsojenec, treba je namreč izpolnjevati predpisane pogoje.

Objavljeno
22. februar 2014 20.25
MIRNA NA DOLENJSKEM 12.10. 2011 odprtje novih bivalnih objektov Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Pogled na stari del zaporov. Foto: ALES CERNIVEC/Delo
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Število obsojencev, ki so za rešetkami le ob koncih tedna, je po uveljavitvi instituta priznanja krivde naraslo. Takšnih zapornikov je sicer še vedno malo, gotovo tudi zato, ker morajo obsojenci za tovrstne ugodnosti izpolnjevati določene pogoje. Med drugim morajo biti osebnostno urejeni, hoditi v službo ali se redno šolati.

Do spremembe kazenskega zakonika in spremembe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je bilo alternativno prestajanje kazni zapora izključno v rokah direktorjev zavodov, kjer je obsojenec prestajal kazen, zato javnost o tem niti ni bila seznanjena. Zdaj pa lahko o tako imenovanem vikend zaporu odloča že sodišče. Izrek takšnega zapora se je razširil predvsem po institutu priznanja krivde, ko se obtoženi in tožilstvo pogodita o nižji kazenski sankciji v zameno za priznanje krivde.

Znani »vikendaši«

Te dni zapore ob koncu tedna obišče 53 obsojencev. Eden najodmevnejših vikendaških zapornikov je pred dnevi postal Zoran Thaler, nekdanji evroposlanec, ki je priznal jemanje podkupnine. Dve leti in pol bo ob koncih tedna spal na zaporniški žimnici.

Poslovneža Nenada Đukića in Roka Snežiča, ustanovitelja znane odškodninske družbe Poravnava, prav tako prestajata vikend zapor, saj sta se pogodila s tožilcem. Po nekaj preživetih nočeh v zaporu na Igu je okrajno sodišče tako omogočilo prestajanje zaporne kazni tudi brežiški zdravnici Nadi Cesarec, ki je bila najprej zaradi opustitve pomoči obsojena na pol leta »klasičnega« zapora.

Med znanimi »vikendaši« je tudi nekdanji sintalovec Borut Hriberšek, ki je svojemu delodajalcu ukradel več kot milijon evrov. Ker je nekdanja vodja službe podravskega sindikata SKEI Ljubica Robnik priznala, da je iz sindikalnega računa v žep zbasala 270 tisočakov, je bilo tožilstvo popustljivo in so se dogovorili za dve leti in pol tovrstnega načina prestajanje zaporne kazni.

Vse več alternativnih oblik prestajanja zaporne kazni je, kot rečeno, zaradi priznanja krivde, sodišča pa se za ta ukrep odločajo tudi zaradi prezasedenosti zaporov. A takšnih ugodnosti ni deležen prav vsak obsojenec, saj morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.

Alternativna kazen je lahko izrečena naknadno

Kazenski zakonik pravi, »da se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu«.

Poleg omenjenih pogojev mora biti obsojenec osebnostno tako urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega prestajanja kazni ne bo zlorabil, mora pa biti zaposlen, samozaposlen ali opravljati kmetijsko dejavnost. Ugodnosti veljajo še za dijake in študente, če seveda nimajo le fiktivnega statusa, saj je pogoj, da redno izpolnjujejo šolske obveznosti.

Vikendaški zaporniki imajo enake ugodnosti glede predčasnega ali pogojnega odpusta, saj pravila ne predpisujejo omejitev glede načina prestajanja kazni. O tem odloči direktor zavoda, pogoji pa so za vse enaki. Predčasno lahko odpustijo obsojenca, ki se ustrezno vede, si prizadeva pri delu, se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni oziroma največ tri mesece pred iztekom kazni.

Obsojenci, ki so na prestajanju zaporne kazni, lahko sodišču naknadno predlagajo, da se jim sankcija spremeni v vikend zapor. O tem mora mnenje izdati še direktor zavoda, zadnjo besedo pa ima sodišče.

Podrobnosti niso dorečene

Po oceni odvetnika Borisa Grobelnika je vikend zapor primerna oblika alternativnega prestajanja zaporne kazni, a poudarja, da je precej stvari še nedorečenih. Težava je, ker izvajanje tega ukrepa podrobno ni predpisano, zato niti nihče od vodstva zaporov natančno ne ve, kdaj se vikend zapor sploh začne in kdaj konča.

»Ena mojih strank, ki je bila obsojena na dve leti vikend zapora, ima težavo, saj zaradi pomanjkanja kadra na Dobu nima izhoda ob nedeljah, denimo ob polnoči, zato ga izpustijo šele v ponedeljek zjutraj. Tu pa se pojavi težava, saj je eden od glavnih namenov vikend zapora, da obsojenec lahko nemoteno hodi v službo. Prav zato je imel moj klient pri delodajalcu težave, saj ob ponedeljkih vedno pride pozneje,« pojasni Grobelnik.

Moti ga tudi, da so na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma v vodstvu zaporov nepopustljivi in neprilagodljivi. »Obsojencu namreč ne dovolijo, da bi kazen ob koncih tedna prestajal v zaporu na Igu, ki je precej bliže njegovemu domu, zato se mora vedno voziti v zapore na Dob,« je še ena od težav, ki jo omeni odvetnik.