Tiskane izdaje
Ljubljana – »Napačna tehnika pilotiranja balona tipa LBL 600C v pristajalni fazi« je bila neposredni vzrok tragične balonarske nesreče na Ljubljanskem barju, je ugotovitev službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, ki je včeraj objavila končno poročilo o nesreči. Prav tako pilot ni upošteval veljavnih letalskih predpisov in vremenskih razmer.
Štiriinosemdeset strani skupaj s prilogami obsega končno poročilo o preiskavi letalske nesreče toplozračnega balona, ki se je 23. avgusta 2012 zgodila na Ljubljanskem barju. Šestčlanska komisija službe za preiskovanje nesreč pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor, na čelu katere je bil Roman Rovanšek, je sklenila, da je bila neposredni vzrok nesreče napačna tehnika pilotiranja balona tipa LBL 600C v pristajalni fazi oziroma prehiter spust.
Posredni vzroki so bili še nespoštovanje veljavnih letalskih predpisov s področja letenja s toplozračnimi baloni v Republiki Sloveniji, pomanjkljiva meteorološka priprava za izvedbo leta in neupoštevanje trenutnih vremenskih razmer v času poleta. Vzrok za požar pa so bili odprti zaporni ventili na jeklenkah, ki jih pilot pri pristanku ni zaprl, in trk košare v krošnje dreves, poškodbe plinske instalacije in posledično uhajanje plina iz odprtih jeklenk.
Tragedija se je zgodila na Ljubljanskem barju, v njej pa je umrlo šest potnikov, ki so se takrat odločili za panoramski polet z največjim toplozračnim balonom na svetu. Balon, ki ga je upravljal pilot Miro Kolenc, je s travnika pri hotelu Mons poletel malo pred sedmo uro zjutraj, nesreča se je zgodila slabo uro pozneje.
V ugotovitvah so preiskovalci med drugim zapisali, da je bil pilot na dan nesreče imetnik veljavnega dovoljenja pilota prostoletečega balona, njegovo zdravstveno stanje pa na nesrečo ni vplivalo. Med drugim so ugotovili, da je letalski nadzornik Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije z odločbo 6. junija 2012 pilotu naložil, da mora opraviti specialni zdravstveni pregled glede zahtev z vidom, in mu sočasno prepovedal opravljanje nalog pilota toplozračnega balona do predložitve rezultatov. Zahteve do dneva nesreče pilot ni izpolnil.
Ugotovili so še, da pilot ni imel vzpostavljene radijske zveze s pristojno kontrolo zračnega prometa in je polovico leta opravil na višinah brez njene odobritve. Operator na dan nesreče sicer ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih prevozov z baloni (tega zaradi nereda na tem področju takrat ni imel noben balonar, op. a.).
Prav tako so ugotovili, da se pilot pred poletom ni posvetoval z dežurnim meteorologom, ki je na dan nesreče opravljal naloge posvetovanja z uporabniki in ni prevzel meteorološke dokumentacije v eni izmed meteoroloških pisarn.
Nestabilno vreme z nevihtami so za ta dan napovedovali že nekaj dni prej. Dan pred nesrečo so sicer za 23. avgust predvidevali razvoj neviht v popoldanskem času, a so na dan nesreče že ob 6. uri izdali prve posebne vremenske napovedi za zračni promet, ki so predvidele nastanek neviht na tem območju že v dopoldanskem času.
V času vzleta balona je na Ljubljanskem barju pri tleh sicer pihal šibek veter spremenljive smeri z maksimalnimi hitrostmi pod pet vozlov, iz Ljubljane pa so bili proti zahodu dobro vidni nevihtni oblaki. Nevihte, ki so nastale v Padski nižini, so se pomikale proti notranjosti, veter pa se je začel krepiti tudi na območju Barja. So pa preiskovalci ugotovili, da v tistem času ni bilo zaznati vetrovna striženja, kar so nekateri po nesreči navajali kot možen vzrok zanjo.
Po naših podatkih že več tednov intenzivno poteka tudi preiskava, ki je bila zaradi nesreče uvedena zoper pilota Mira Kolenca. Sklep o njeni uvedbi je namreč postal pravnomočen. V tem času so bile na sodišču tudi zaslišane že vse priče.
