Tiskane izdaje
Boštjan Jani Božič je 27. februarja 2013, na dan izglasovane nezaupnice vladi Janeza Janše, na seji državnega zbora (DZ) z balkona fotografiral Alenko Bratušek med branjem sms-sporočila, ki ji ga je ob izvolitvi za mandatarko poslal Peter Kraljič, nekdanji direktor svetovalne hiše McKinsey. Ta je Alenki Bratušek čestital ob izvolitvi, Božič pa je naslednjega dne objavil bližnji posnetek vsebine sporočila na spletnem portalu Podlupo.net in zapisal, da je Kraljič, ki se ga je takrat omenjalo tudi kot morebitnega premiera tehnične vlade, poslal Alenki Bratušek čestitko iz Moskve že 20 minut pred objavo rezultatov o izvolitvi.
Pogojna zaporna kazen
Zaradi objave bližnjega posnetka sporočila je državni zbor skladno s hišnimi pravili odvzel Božiču akreditacijo za spremljanje njihovega dela (to so mu pozneje na prošnjo znova odobrili). V pravilih DZ je namreč dovoljeno fotografiranje z balkona samo med uradnimi fototermini, prepovedani pa so bližnji posnetki zaslonov in dokumentov, pri čemer so v DZ Božičevo ravnanje opisali kot »najbolj grob poseg v zasebnost do zdaj«. Dejanje preganjajo na predlog, Alenka Bratušek kot oškodovanka pa se je strinjala s pregonom.
Okrajno sodišče je v fotografovem ravnanju videlo znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil in ga obsodilo na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Njegov zagovornik, odvetnik Radovan Cerjak, se je pritožil zoper sodbo, a je višje sodišče zavrnilo pritožbo in pritrdilo okrajnemu sodišču.
Tudi višje sodišče se je strinjalo z okrajnim, da se je Božič neupravičeno seznanil s sms-sporočilom, saj za to ni imel dovoljenja oziroma privolitve Alenke Bratušek niti kakšnih drugih zakonskih pooblastil. Ob prejemu novinarske akreditacije je podpisal obrazec, vključno z izjavo, da je seznanjen s tem, da je prepovedano bližnje fotografiranje oziroma snemanje gradiv na klopeh in mizah poslancev.
Božičev odvetnik je ob prvostopenjskem sojenju poudaril, da je po pravilih za medijske predstavnike v državnem zboru prepovedano snemanje gradiv iz neposredne bližine, česar Božič ni storil. Na posneti fotografiji je jasno vidna vsebina sms-sporočila, vendar se fotograf ni približal ne Alenki Bratušek ne poslanskim klopem. Fotografiral je z balkona, kar po njegovem ni fizično približanje in snemanje od blizu, ampak uporaba sodobne tehnike, česar ne opredeljuje in tako tudi ne prepoveduje nobeno pravilo ali zakon.
Zasebna korespondenca
Po mnenju višjega sodišča namenska (teleološka) razlaga vodi k logičnemu sklepu, da prepoved bližnjega fotografiranja (ne glede na razdaljo fotografa od fotografiranca in ne glede na to, ali se bližnji posnetki »pokažejo« šele ob tehnični obdelavi fotografije) ščiti vsebino gradiv na delovnem mestu poslancev pred neupravičenim posegom javnosti oziroma kogarkoli nepooblaščenega, še toliko bolj mora to veljati ob vdoru v zasebno korespondenco.
Sodišče je opozorilo na ustavno zagotovljeno pravico do tajnosti pisem in komunikacijske zasebnosti ter ugotovilo, da je Božič vanjo »čezmerno posegel«. Varstvo te pravice je po mnenju višjega sodišča »dopustno prepoznati tudi v namenu prepovedi bližnjega fotografiranja detajlov v (naj)ožjem delovnem okolju poslancev, kjer lahko kljub javni naravi prostora, v katerem so, upravičeno pričakujejo zasebnost pri telefonski komunikaciji, kar je ključno za razsodbo v predmetni zadevi«.
Pritožba, da varstvo komunikacijske zasebnosti poslancev ne zajema korespondence na elektronskem nosilcu oziroma mobilnem telefonu, temveč le gradivo v obliki listinske dokumentacije, je po mnenju višjega sodišča neutemeljena in »neživljenjska«.
Nepomembno je tudi razlikovanje med situacijo, ko je zasebno gradivo na poslančevi delovni mizi, in situacijo, ko poslanec na delovnem mestu drži v rokah nosilec določene komunikacije, dodaja višje sodišče, ki je sodbo prvostopenjskega sodišča v celoti potrdilo.
