Obnova »dnevne sobe« brez znakov kaznivega dejanja

Kršitev zakona o javnih naročil po sodnikovem mnenju ni kaznivo dejanje.

Sat, 26.03.2016, 08:00

Maribor – Sodnik Boštjan Polegek v obnovi mariborske »dnevne sobe« oziroma Trga Leona Štuklja ni našel znakov kaznivega dejanja. Bivša direktorja občinskega Nigrada Srečka Hvauca in Silva Plesnika ter nekdanjega Kanglerjevega svetovalca Emanuela Čerčka je oprostil očitkov tožilstva.

Sodnik je bil jasen. Čeprav je zaznal kršitev zakona o javnih naročilih in v tem delu pritrdil tožilcu Andreju Kirbišu, obenem meni, da ne gre za pregonljivo dejanje, marveč le za prekršek. Prav tako po njegovem prepričanju ni indica o pritiskih, da se za dela na trgu izbere prav določene izvajalce. Tega tožilstvu ni uspelo dokazati, je pribil Polegek.

Glavna značilnost obnovitvenih del na Trgu Leona Štuklja je veriženje pogodb. Občina je namreč posel oddala javnemu podjetju Mariborski vodovod, to pa večino del družbi Nigrad, ki je v večinski občinski lasti. Podizvajalec Nigrad je zatem posle brez javnega naročila oddal naprej svojim podizvajalcem, in prav to je za tožilstvo sporno, saj bi lahko občina neposredno angažirala Nigrad, ta pa bi moral upoštevati zakon o javnih naročilih.

Tožilec Kirbiš je sodniku predlagal, naj Čerčku izreče pol leta pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo, za Hvauca in Plesnika pa se mu je zdela primerna kazen osmih mesecev pogojno z enako preizkusno dobo. Čerčku je naprtil napeljevanje Hvauca k zlorabi uradnega položaja, da je ta sklenil pogodbo s podjetjem Gradom brez objave javnega razpisa. Pri tem se je po tožilčevem prepričanju zavedal, da je Gradom kitajske tlakovce ob sklenitvi pogodbe že položil.

Hvaucu je Kirbiš očital, da je maja in junija 2011 zlorabil uradni položaj, saj je s podizvajalci neposredno sklenil tri pogodbe v skupni vrednosti 870.000 evrov, Plesniku pa sklenitev štirih pogodb z vrednostjo nad 50.000 evrov. Oba sta se branila, da sta imela za podpis pogodb »žegen« nadzornega sveta ter takratnega hišnega odvetnika Nigrada Zvonka Kolška.

Ta je na sodišču povedal, da je šlo v teh primerih za tako imenovano splošno izjemo, ki ni predmet javnega naročila in se zanjo zakon o javnih naročilih ne uporablja, saj te storitve niso spadale pod gospodarsko javno službo, ampak so bile tržne storitve. »Dajte čim prej končati ta postopek, to procesiranje se mi zdi nesmiselno,« je nagovoril sodnika in ta resnično ni izgubljal časa, saj je primer zaključil po vsega dveh obravnavah.

Glede pogodbe med družbama Nigrad in Gradom je Polegek zaznal nepravilnosti pri mestni občini. Oprl se je na pričanje tedanjega nadzornika Nigrada, sicer direktorja Mariborskega vodovoda Danila Burnača, ki je dejal, da so se na občini odločili, da bo dela na trgu opravil Gradom.

»Pravne podlage za to ni bilo in se je nekaj mečkalo, kako bo Gradom to opravil. Očitno na podlagi ustnega naročila z občino,« je dejal sodnik. Gradom je delo opravil, preden je Hvauc sploh postal direktor, zato ni logično, da bi mu omogočil korist, kvečjemu bi mu lahko očitali, da je Gradomu omogočil plačilo, je tožilca med vrsticami poučil Polegek, ki v obtožni predlog seveda ni posegal.

Prijavi sovražni govor