Tiskane izdaje
Ljubljana - S padcem meja v EU so prost pretok kriminala vsaj deloma zajezili s Schengenskim informacijskih sistemom (SIS). Slovenska policija je zadnjih pet let uspešno vključena v SIS, v tem času pa so prijeli kar nekaj iskanih oseb, ukradenih vozil in dokumentov.
Z odpravo notranjih meja je nastala kar precejšnja varnostna luknja, ki jo je bilo treba zapolniti s strožjim nadzorom na zunanjih mejah.
Orjaški informacijski sistem, ki so ga - takrat v precej bolj okrnjeni obliki - zastavili leta 1985 v luksemburški vinorodni vasici Schengen, z več milijoni podatkov postaja pravi evropski veliki brat.
Konec leta 2007 je Slovenija odpravila nadzor na mejnih prehodih z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, v prvi polovici 2008. pa še zunanjo zračno mejo. Da je Slovenija dobila zeleno luč za vstop v tako kompleksen in velik informacijski sistem, je bilo potrebno polno meddržavnega policijskega sodelovanja, sprejeti in prilagoditi normativne ureditve in se seveda informacijsko dobro podkovati.
Nevarna zloraba identitete
Danes je v SIS okoli 50 milijonov razpisov, pri čemer je kakšnih 80 odstotkov podatkov o ukradenih dokumentih. Prav zato je potrebno dosledno vnašanje, spreminjanje in brisanje podatkov, saj imajo državljani zaradi napačnih podatkov v SIS lahko težave, ki jim zagrenijo pot v tujino. V primeru izgube ali kraje dokumentov zato ni dovolj le obisk upravne enote, ampak je to potrebno javiti tudi pristojni policijski postaji.
Posledice zlorabe identitete so namreč lahko zelo hude, saj se posameznik lahko zaplete v resne težave, če nepridiprav na podlagi ukradenih ali izgubljenih dokumentov prevzame njegovo identiteto in z njo izvršuje kazniva dejanja.
SIS je v lasti držav članic, njegov centralni del pa je v Strasbourgu in ga v imenu članic upravlja Francija. Zaradi majhnosti Slovenije se pri nas podatki vnašajo centralizirano v oddelku Sirene (Supplementary information request at national entry).
Izjema so podatki o predmetih, saj jih vsaka enota, kjer je podana prijava, vpiše sama. Vendar nad vnosom še vedno bedi oddelek Sirene, kjer preverijo, ali vsebuje vse potrebne zapise.
»Vsaka država je lastnica podatkov, ki jih vnese, to pomeni, da imajo druge le vpogled vanje, brisati ali spreminjati pa jih ne morejo«, pojasnjuje Sonja Božič, vodja urada Sirene. Kdo bo vnašal in kdo gledal podatke, je stvar vsake posamezne države, konvencija daje samo napotke. Tako recimo pri nas carina nima vpogleda za osebe, iskane z mednarodno tiralico, saj po teh podatkih lahko brskajo samo policijski in pravosodni organi.
Na izpad sistema se ne gre zanašati
Skoraj 35.000 iskanih ali pogrešanih oseb, ukradenih dokumentov in avtomobilov, izgubljenih listin, ukradenih registrskih tablic in drugih reči zabeleženih v SIS so pristojni organi izsledili od začetka vstopa Slovenije v SIS.
Samo lani je bilo v Sloveniji nekaj čez 7000 zadetkov na podlagi tujih podatkov. Največ je bilo tujcev (3883), ki so jim preprečili vstop v schengensko območje, priče ali obtoženci (1211), ki bi morali sodelovati v kazenskih postopkih, odkrili so 281 ukradenih vozil (predlani 416), zasegli pa so še okoli 400 listin, iskanih zaradi zasega ali zagotovitve v kazenskih postopkih. Izsledili so tudi 42 mladoletnikov, ki so jih pogrešali tuji varnostni organi.
Ob preverjanju dobi policist podatke izpisane v sekundi ali dveh. Če bi morebiti res prišlo do izpada glavnega sistema, se ta preklopi na nacionalno kopijo, ki jo imajo naši policisti. A to pomeni, da podatki v času iskanja niso ažurirani, ti se namreč spreminjajo iz sekunde v sekundo, zato imajo z avstrijsko policijo dogovor, da jim postrežejo s svežim podatkom, če naša nacionalna kopija schengenske baze izpiše »sumljiv« zadetek. Ker pa je sistem tako ali tako v dobri kondiciji, nepridipravi zaman računajo, da bo odpovedal.
Ali so vaši podatki v schengenskem sistemu, lahko z nekaj birokratskimi koraki preverite tudi sami. Na policiji vsako leto dobijo nekaj zahtevkov državljanov. Obrazec je na voljo na vseh policijskih postajah, v tujini na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in na spletni strani, kjer s certifikatom lahko podatke tudi elektronsko vlogo. Zahtevek obravnavajo na centru za zaščito podatkov v upravi za informatiko in telekomunikacije.
Še preden vam sporočijo povratno informacijo, preverijo, ali ste sploh upravičeni do teh zaupnih podatkov, saj jih lahko zahtevate samo zase, ne pa tudi za družinske člane ali celo - kar bi morda komu prišlo na misel - sosede in prijatelje.
Bi bil Zavašnik lahko že za zapahi?
Dušan Kerin, vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje, si želi, da bi Slovenija sledila mnogim evropskim državam, ki imajo v primeru iskanja določenih oseb uzakonjene razširjene tajne policijske ukrepe. »Dejstvo je, da iskane osebe zaradi pravosodnih postopkov komunicirajo z domačimi in če bi imeli možnosti pri sorodnikih izvajati prikrite metode, bi marsikoga laže izsledili.«
Na vprašanje, kako bi takšna sprememba zakonodaja vplivala na iskanje Roberta Zavašnika, ki bi moral zaradi tragedije pred diskoteko Lipa prestajati petletno zaporno kazen, je bil jasen: »Če bi Slovenija imela tovrstna orodja, bi bil Zavašnik že zdavnaj za zapahi.«
