Odvetnik na zatožni klopi zaradi prevelikega računa

Boštjan Verstovšek je na sodišču zavrnil krivdo, odvetniška zbornica pa ga je že spoznala za krivega.

Objavljeno
17. februar 2017 09.12
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje - Na zatožno klop je sedel odvetnik Boštjan Verstovšek, ki mu tožilstvo očita izneverjanje. Tožilstvo podrobnosti še ni predstavilo, a leta 2014 naj bi svoji stranki preveč zaračunal storitve in bil zato obravnavan tudi pri odvetniški zbornici.

Verstovškova zagovornica in soproga Marjana Verstovšek je že pred začetkom predobravnavnega naroka zahtevala izključitev javnosti, češ da gre za minorno zadevo, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo, med postopkom pa bi na dan lahko prišli tudi zaupni podatki: »Tu je vprašanje tajnosti med odvetnikom in stranko. Poleg tega ne bo samo govora o zadevi Merime Zahirović, ampak tudi ostalih povezanih primerih.« A je sodnica Marjana Topolovec Dolinšek predlog zavrnila.

Boštjan Verstovšek je krivdo zavrnil, priznal pa tudi ni nobenega dejstva iz obtožnice. Zagovornica je predlagala množico dokazov, tako kot tožilstvo je predlagala zaslišanje Verstovškove mame Ane Marije Verstovšek in zaslišanje več odvetnikov. Čeprav tožilstvo temu nasprotuje, je zagovornica dejala, da je to nujno: »Od tu izvira celoten problem. Obtoženega je prijavila Merima Zahirović. Njenega brata Zaima Draganovića je obtoženi zastopal v izjemno zahtevni civilni zadevi. Draganović je obtožencu grozil, da ga bo tožila njegova sestra, če bo moral plačati odvetniške stroške. To lahko potrdijo navedene priče, saj se je Draganović pogosto zadrževal v prostorih odvetniške pisarne.«

Kršil dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica

Tožilka Andreja Zupanič je predlagala, da bi sodišče pridobilo še odgovor Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), saj je bila zoper Verstovška v tej isti zadevi tudi tja podana prijava. Verstovškova zagovornica se je s tem strinjala in dodala: »Če se izkaže, da je bil obtoženec že kaznovan pri OZS, opozarjam, da se v kazenskem pravu ne sme dvakrat soditi oziroma odločati o istem dejanskem stanju. Če je bil pri OZS spoznan za krivega, se sodba OZS šteje kot sodba prekrškovnega organa in kazenski pregon ni dopusten. Takšna je tudi sodna praksa.« Predsednik OZS Roman Završek nam je glede tega sporočil, da »je bil odvetnik Boštjan Verstovšek v disciplinskem postopku pravnomočno spoznan za odgovornega kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica«. Ugotovili so, da je stranki zaračunaval višje plačilo za delo, kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora. Izrekli so mu denarno kazen.

Sodnica je ugodila predlogu in celjsko okrožno sodišče bo tako pridobilo uradne podatke o disciplinskem postopku pri OZS. Kaj bo to pomenilo za nadaljnji postopek, bo odločil sodnik oziroma sodnica, ki mu bo primer dodeljen.

Verstovškova odvetniška pisarna je najbolj zaslovela s primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, saj so bili prvi, ki so dobili tožbo proti Sloveniji in dosegli obsodbo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Prav po njihovem primeru je takratno ministrstvo za pravosodje sprejelo program odprave sodnih zaostankov Lukenda.