Tiskane izdaje
Ljubljana – »Varnost na naših cestah se iz leta v leto izboljšuje in morda ukrep zasega vozila čez leta ne bo več potreben. Zdaj pa je še vedno veliko objestnih voznikov, ki jih je treba izločiti iz prometa.« Tako je Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na GPU, po slabem letu od ponovne zaostritve zakonodaje na tem področju ocenil ukrep, ki je poleg pridržanja alkoholiziranih voznikov prav tako pomemben.
»Ukrep začasnega odvzema vozila je bil v zakon vnesen leta 2008, ko se je prometna varnost v določenem trenutku poslabšala in je bilo aktualno vprašanje, kako učinkovito nadzirati povratnike. Če je nekdo naredil manjši prekršek, je lahko čakal tudi več let na obravnavo, žal pa je to veljalo tudi za povratnike, storilce najhujših prekrškov, in učinkovitost sankcije za prekršek je tako zbledela. Če hočeš, da kazen učinkuje, mora biti prekrškar čim hitreje obravnavan. Z zasegom vozila povratnika takoj izločimo iz prometa, sodišče pa o tem odloči prednostno,« pravi Ivan Kapun.
Spreminjanje zakonodaje na tem področju je prineslo nemalo zmede. Spremenjeni zakon, ki se je začel uporabljati s 1. julijem 2011, je določil kot razlog za zaseg vozila tudi vožnjo brez vozniškega dovoljenja, kar je bilo pozitivno, saj takšni vozniki na cesti nimajo kaj iskati. Ponovno je bil zakon spremenjen septembra 2012 v času prejšnje vlade, ki je omilila razloge za zaseg motornega vozila, s čimer se je število zaseženih motornih vozil drastično zmanjšalo. Po pritisku strokovne javnosti in pod vplivom nekaterih hudih nesreč zaradi voznikov, za katere je policija jasno povedala, da bi jim lahko zasegli vozilo, je vlada v zakon »vrnila« prejšnje pogoje. Spreminjanje zakonodaje se je poznalo tudi pri številu zaseženih vozil. Leta 2012 so jih tako zasegli 2515, lani 1709, letos pa že v prvem polletju 1877.
Hitrost, perhitevanje, alkohol in druge substance
Prvi pogoj za odvzem vozila je, da policist voznika zaloti pri hujšem prekršku, za katerega sta predpisani globa in stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk. Med takšne prekrške spadajo nepravilno prehitevanje, prekoračitev hitrosti nad deset kilometrov na uro v naselju, izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom alkohola in drugih substanc ... Če kdo le ni pripet s varnostnim pasom, policisti niti ne bo ugotavljal nadaljnjih pogojev za zaseg motornega vozila«, pojasnjuje Kapun.
»Ti pogoji so, da je bil voznik v zadnjih dveh letih trikrat pravnomočno kaznovan za prekoračitev hitrosti v območju peš cone oziroma umirjenega prometa za več kot 20 kilometrov na uro, v naselju za 30 kilometrov na uro, zunaj naselja za 40 kilometrov na uro in za 50 kilometrov na uro na avtocesti; ali zaradi vožnje pod vplivom alkohola oziroma drugih prepovedanih substanc oziroma odklona preizkusa psihofizičnega stanja,« je povedal Kapun in dodal, da policisti vozilo lahko zasežejo tudi mimo naštetih pogojev, a le če nekdo vozi brez vozniškega dovoljenja ali v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma v času prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja – kadar, po domače, na cesti sploh nima kaj iskati.
»Prometna varnost se iz leta v leto izboljšuje. To kaže statistika in tudi občutek na cesti je tak. Čeprav slišimo, da so na naših cestah le divjaki, vidimo, da le ni tako. Dovolj je, da se zapeljemo po cestah nekdanjih jugoslovanskih republik, kjer lahko vidimo razmere, kakršne smo imeli tudi pri nas pred petimi oziroma desetimi leti. Tam te nekdo z lahkoto prehiti v ovinku ali čez polno črto, to sem tudi sam doživel pred kratkim na počitnicah na Hrvaškem. Tega je pri nas precej manj, čeprav divjaki seveda še vedno obstajajo, zato je ta ukrep poleg pridržanja pijanih voznikov tudi potreben, saj sta to zelo učinkovita ukrepa, ki nevarnega voznika takoj izločita iz prometa,« pravi Kapun. To velja za veliko večino voznikov. »Nekateri se sami zamislijo nad tem, da so začasno ostali brez avtomobila. Žal pa obstajajo tudi nekateri, ki se jih tudi to ne dotakne ter za nekaj stotakov kupujejo nove in nove avtomobile, ki jih policisti nato ponovno zasežejo. Nekaterim so policisti zasegli tudi šest, sedem ali več avtomobilov.«
Ko policisti zasežejo vozilo, ga z avtovleko pripeljejo k pogodbeniku v hrambo. Pri tem policija plača stroške prevoza in stroške hrambe, ki jih potem uveljavlja v postopku o prekršku (v pravnomočni obsodbi plača stroške kršitelj). Lani jih je to skupaj stalo 180.000 evrov. Na nekaterih policijskih upravah po zasegu vozilo predajo sodnemu izvršitelju, pri tem plačajo le stroške prevoza. Policist, ki je zasegel vozilo, sicer takoj napiše obdolžilni predlog, ki ga sodišče obravnava prednostno. Sodišče nato odloči o nadaljnjih korakih.
Večino zaseženih avtomobilov je sodišče vrnilo
Sodišče sicer zaseženo vozilo lahko po opravljenem postopku vrne ali pa odvzame – in nato uniči oziroma izroči ustreznemu organu ali pa proda. Natančno določenih pogojev za to ni, na ljubljanskem okrajnem sodišču pa so nam pojasnili, da odločitev o tem sodnik sprejme po »tehtanju vseh okoliščin in dejstev v dokaznem postopku in na podlagi dokazne ocene ter zakonskih določil in z upoštevanjem načela sorazmernosti med varovanimi vrednotami. Če je s pravnomočno sodbo sodišča razsojeno, da se odvzeto vozilo proda, je za prodajo pristojen davčni organ, denar pa je prihodek države. Pristojna komisija davčne uprave pa lahko tudi odredi, da gre vozilo v ekološko razgradnjo, če je brez vrednosti.
Voznik, ki je storil prekršek, mora sicer plačati tudi vse stroške postopka. To so poleg globe tudi stroški sodnega postopka s stroški avtovleke, hrambe, prodaje ali uničenja vozila. Ti so odvisni od pogodbenika, s katerim ima posamezna policijska uprava sklenjeno pogodbo.
Leta 2012 je Okrajno sodišče v Ljubljani prejelo 395 obdolžilnih predlogov, v katerih je bil predlagan odvzem zaseženega vozila. V 252 primerih so vozilo vrnili vozniku, v 94 primerih je bilo vozilo uničeno, v 49 primerih pa prodano. Lani so prejeli 245 tovrstnih obdolžilnih predlogov. V 156 primerih so zaseženo vozilo vrnili, 57 vozil so uničili, 32 pa prodali.
