Otroke pripnemo, zakaj ne bi sebe?

Kar 40 odstotkov umrlih v prometnih nesrečah v avtomobilu med nesrečo ni bilo pripetih.

Mon, 14.03.2016, 21:00
Globa 120 evrov

Uporaba varnostnega pasu je v Sloveniji obvezna, globa za neuporabo je 120 evrov. Za otroke veljajo še dodatne posebne določbe, ki opredeljujejo posebne zadrževalne sisteme, ustrezne teži in velikosti otrok, prav tako se morajo pripeti sedeči potniki na avtobusih. Dobra tretjina voznikov in potnikov, ki ne uporabljajo varnostnega pasu, tega ne stori, ker pozabijo, slaba četrtina se ne pripne, ker se peljejo na kratke razdalje, desetina pa zato ne, ker jih varnostni pas menda moti med vožnjo, pojasnjujejo na agenciji za varnost prometa.

Ljubljana – Še vedno si na zadnjih sedežih veliko ljudi ne pripenja varnostnega pasu. Medtem ko je za varnost otrok večinoma poskrbljeno, pa kar tretjina odraslih še vedno ne razume, da to, če se zgodi prometna nesreča, lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

Ta teden poteka vseslovenska akcija Varnostni pas, ki jo skupaj izvajata agencija za varnost prometa (AVP) in policija. »Namen akcije je ozavestiti čim več ljudi, da je varnostni pas v prometni nesreči lahko tisti dejavnik, ki pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Še vedno se namreč z varnostnim pasom večinoma ne pripenjajo potniki na zadnjih sedežih, v avtobusih, izboljšali pa bi lahko tudi pripenjanje otrok,« so sporočili z agencije.

Največ kršiteljev je mladih

Najpogostejši kršitelji uporabe varnostnega pasu so sicer iz starostnih skupin od 26 do 35 let (26 odstotkov) in od 36 do 45 let (22 odstotkov). Še vedno velja, da je med kršitelji več moških, delež voznikov, ki se pripenjajo, pa je razmeroma velik – v povprečju varnostni pas uporablja 91,5 odstotka moških in 96,9 odstotka žensk. Večjo skrb vzbujajo podatki o potnikih na zadnjih sedežih, pripne se namreč le dobrih 66 odstotkov odraslih. Res je, da so na zadnjih sedežih varnostni pasovi nekoliko manj učinkoviti, saj zmanjšajo tveganje za hude poškodbe in smrtne žrtve za četrtino, na sprednjih sedežih pa kar za polovico, pravijo na AVP, a kljub vsemu je to precejšnja razlika, zaradi katere je pripenjanje smiselno. Velika večina otrok je zadaj pripetih, in sicer 87 odstotkov starejših in 94 odstotkov mlajših. Kot opozarjajo na agenciji, se še vedno večinoma ne pripenjajo niti potniki v avtobusnem prevozu, premalokrat pa tudi vozniki tovornih vozil.

Lani je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 38 ljudi, za katere so preiskovalci ugotovili, da niso bili pripeti z varnostnim pasom. Od tega je bilo 42 odstotkov oziroma 16 voznikov osebnih avtomobilov, poleg tega pa jih je bilo 26 huje poškodovanih. Kot pojasnjujejo na agenciji, se je število umrlih potnikov v primerjavi z letom prej sicer zmanjšalo z 21 na 17. Skupni delež voznikov in potnikov v osebnih vozilih, ki med nesrečo niso uporabljali varnostnega pasu in so umrli zaradi poškodb, je 40 odstotkov. V preteklem letu je v prometni nesreči umrl en voznik tovornega vozila, ki ni uporabljal varnostnega pasu, hudo poškodovanih pa je bilo 13 voznikov tovornih vozil. Večina (85 odstotkov) je sicer uporabljala varnostni pas, za preostale pa ni znano, ali so bili pripeti.

Otroke pripenja več ljudi kot včasih

Kot kažejo podatki agencije, ki segajo vse v leto 2007, pripetost voznikov ne glede na spol narašča ali ostaja enaka, enako je pri sopotnikih na sprednjih sedežih. Na srečo pa je precej višja zavest glede pripenjanja otrok, pravijo, saj je iz podatkov opaziti izrazito povečanje deleža pripetih otrok, mlajših od 12 let. Uporabo varnostnega pasu vozniki očitno povezujejo tudi s tem, kje vozijo, saj je delež pripetih voznikov in sopotnikov na lokalnih cestah v naseljih najmanjši, na avtocestah pa najvišji, ugotavljajo na agenciji.

Večina sicer pozitivno ocenjuje uporabo varnostnega pasu, toda v praksi nekateri pač nimajo razvite te vedenjske navade, hkrati pa podcenjujejo možnost trka in njegove posledice. »A le en klik, ki ga slišimo, ko se pripnemo z varnostnim pasom, lahko reši življenje, zato je uporaba pasu bistvena,« opozarjajo na agenciji. V okviru akcije sicer načrtujejo več aktivnosti po vsej državi.

Prijavi sovražni govor