Parazitskim osicam končno tudi slovenski vizum

Nova Gorica – V Vrtojbi so v nasadu za pridelavo pravega kostanja v naravo vendarle spustili parazitsko osico za zatiranje kostanjeve šiškarice, potem ko je agencija za okolje končno izdala soglasje za vnos tujerodne vrste pri nas. Pridelovalci kostanja in čebelarji so zadovoljni, toda učinek ne bo viden še nekaj let.

Pozivi za vnos osic so bili v zadnjih letih zaradi dobrih izkušenj v sosednjih državah vse glasnejši, saj zatiranje škodljive žuželke s fitofarmacevtskimi sredstvi ni učinkovito. »Res je šlo pri nas zelo po polžje. Ne vem, zakaj je bilo treba proučevati učinke osic, če pa so isto že pred leti storili v Italiji,« je opozoril predsednik Kulturno-turističnega društva Vitovlje, ki pripravlja vsakoletni praznik kostanja, Marko Kompara, sicer tudi sam pridelovalec pravega kostanja.

Vseeno je bil zadovoljen, da se je v naravo izpustilo sovražnika kostanjeve šiškarice, ki je Evropo dosegla prek Japonske, Slovenijo pa leta 2005 z uvozom sadik iz Italije. Najbolj je prizadela prav nasade kostanja na Goriškem (Kambreško, Lig, Ravnica ...). »Dobro je, da se je premaknilo, nezadovoljni pa smo, ker se to ni zgodilo v Vitovljah. Tukaj ima vsaka hiša dva ali tri nasade, v Vrtojbi pa je zgolj eden. Zadnja leta kostanja praktično nismo pridelali,« je dejal.

Zadovoljni čebelarji

Bolj optimistični so lahko čebelarji, ponekod kostanjeva paša predstavlja skoraj tretjino pridelave medu. »Zadovoljni smo, da se bo kostanj ohranil, čeprav nismo seznanjeni, kaj se bo zgodilo, ko bo v naravi ostala zgolj osica. V naših koncih je kostanj ponekod že povsem posušen, medtem ko je kostanjev med lahko predstavljal polovico pridelka,« je dejal predsednik Čebelarskega društva Nova Gorica Izidor Šuligoj.

Učinek ne bo takojšen

Parazitska osica (Torymus sinensis) je naravni sovražnik kostanjeve šiškarice in edini doslej poznan učinkovit način zatiranja tega najbolj nevarnega škodljivca pravega kostanja v Evropi. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjuje, da kostanjeva šiškarica povzroča škodo s tvorbo šišk na poganjkih, zato napadena drevesa ne cvetijo, posledično pa se zmanjša pridelek kostanjevih plodov in letni prirast poganjkov in lesa. Parazitska osica odloži jajčeca v šiške na kostanju, izlegle ličinke pa se hranijo na ličinkah kostanjeve šiškarice, zato te propadejo. Ker pa je osica tujerodna vrsta, je morala njen izpust v naravo odobriti uprava za varno hrano, ta pa je dovoljenje izdala na podlagi soglasja agencije za okolje.

Vnos parazitske osice je sicer dovoljen pod določenimi pogoji in za poskusne oziroma raziskovalne namene, pri nas pa jo bodo strokovnjaki v naravo izpustili na šestih lokacijah – dveh na Primorskem, po eni na Dolenjskem, v Posavju in dveh na Štajerskem. Tam bodo osice spustili v teh dneh. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dodaja, da učinek osice ne bo takojšen, ampak šele čez nekaj let, če bo parazitska osica v naravnem okolju preživela in se dovolj namnožila. Izkušnje iz drugih evropskih držav, predvsem Italije in Francije, ki že dalj časa uporabljajo ta način zatiranja kostanjeve šiškarice, so zelo pozitivne, še pojasnjujejo na upravi za varno hrano. Lani sta vnos osice dovolili tudi Madžarska in Hrvaška.