Partnerko je umoril s kuhinjskim nožem

Maribor − »Naj bo biser ali kamen, ljubim te pa amen,« se je glasilo sporočilo na telefonu Katarine Sernec, ki pa ga ni videla le ona, ampak tudi njen partner Danijel Hribernik. Ta je pograbil nož in ji iz golega ljubosumja zadal smrtno rano. Dvajsetletna zaporna kazen je zdaj pravnomočna, saj je višje sodišče potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

Družinska tragedija je 12. junija predlanskim pretresla Plač, majhen kraj v bližini avstrijske meje. Takrat 39-letni Hribernik je dve leti mlajšo partnerko umoril med spanjem, in to z nožem z 19,5-centimetrskim rezilom. V občinskem stanovanju jo je zvečer zabodel v prsni koš in ji prizadejal tako hudo rano, da je bila zanjo vsakršna pomoč prepozna.

Po dejanju je Hribernik sedel na moped in se okrog hiše zapeljal do gospodarskega poslopja, se povzpel na podstrešje in si okrog vratu nadel zanko. A samomor se mu ni posrečil. Zaradi hude bolezni in posledično operacije ima namreč v sapniku luknjo, skozi katero je očitno dobil dovolj zraka, da so ga policisti še pravočasno sneli z vrvi.

»To, da ste se poslovili od otrok, je po mnenju sodišča določen pokazatelj, da ste se odločili končati svojo zgodbo in zgodbo vaše partnerke,« je bila do Hribernika neusmiljena okrožna sodnica Barbara Nerat. »Smrt Katarine je bila v vaši zavesti. Zavedali ste se, ko ste pristopili do nje, dobili ste jo v stanju popolne pasivnosti. Zaradi opitosti ste bili nekoliko okrnjeni, a kljub temu na stopnji naklepa in zavedanja. Razumeli ste pomen dejanja in se nanj dobro pripravili,« je poudarila.

Večkrat je bil že nasilen

Hribernik, ki je bil pogosto nasilen ne samo do partnerke, ampak tudi do obeh otrok, je imel v času umora v krvi kar 3,5 promila alkohola in na tem je njegov zagovornik Klemen Vogrinec tudi gradil obrambo. Vendar mu ni uspelo prepričati ne okrožnega ne višjega in nazadnje tudi ne vrhovnega sodišča. Očitno nihče ni podvomil o strokovnem mnenju psihiatra Mateja Kravosa, ki je pojasnil, da vsebnost alkohola ne more vplivati na prištevnost. Tako visoka koncentracija alkohola, pri kateri človek ne bi več trezno razmišljal, po njegovih besedah sploh ne obstaja. Prepričan je, da alkohol povzroči le zmanjšano prištevnost, in ne bistvene, ter da bi se prej vključil obrambni mehanizem in bi človek zaspal.

Vogrinčev poskus, da bi na sojenju Hribernikovo (ne)prištevnost razjasnil s še enim izvedencem, ni uspel. Sodišče je predlog zavrnilo, pa čeprav je odvetnik prepričan, da so Kravosove ugotovitve precej splošne in veljajo za vse ljudi. To je po njegovem mnenju v nasprotju s sodno prakso in izvedenskimi mnenji psihiatrične stroke, saj da obstaja veliko primerov, ko so ugotovili, da lahko alkohol prištevnost tudi bistveno okrni.