Tiskane izdaje
Ljubljana - »Absolutno, nikakor ne sme biti na prostosti, ampak mora biti dlje časa na ustreznem varovanem oddelku psihiatrične klinike,« je bil za obtoženega Dušana Petrovčiča, ki je avgusta hladnokrvno ubil litijskega policista, jasen psihiater Dragan Terzič. Petrovčič je sicer obtožen še poskusa uboja in poskusa ropa, a za zločine ne bo odgovarjal.
Že vse od vložene obtožnice zoper 26-letnega Dušana Petrovčiča je jasno, da za surovi zločin nikoli ne bo sedel v zaporu, saj sta kar dva sodna izvedenca psihiatrične stroke prišla do enakih ugotovitev, in sicer, da 22. avgusta, ko je v Litiji s strelom v glavo umoril policista Damijana Kukoviča, poskušal umoriti njegovega sodelavca Petra Kolenca, nekaj dni prej pa mu je spodletel rop trgovine z orožjem na Fužinah, zaradi psihološka bolezni in paranoidne shizofrenije ni bil prišteven. Strokovna ugotovitev je, da je bil obtoženi bil v času storitve kaznivih dejanj neprišteven, torej ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in svojega ravnanja ni mogel imeti v oblasti.
Obtoženi na narok ni prišel
Včeraj je pred senatom, ki mu je predsedoval okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić, potekal narok za izrek varnostnega ukrepa, na katerega obtoženi Dušan Petrovčič zaradi, kot se je izrazil sodnik, slabega stanja v mentalno-funkcionalnem smislu ni pristopil. Pravzaprav je že zagovornik Andrej Crček sodišču predlagal, da obtoženega Petrovčiča niti ne vabijo, saj da je njegovo psihično stanje nestabilno in nepredvidljivo.
Na naroku je bilo sicer iz ust psihiatra Dragana Terziča slišati podrobnejši opis Petrovčičevega zdravstvenega stanja in prognoze, ki ni nič kaj vzpodbudna. Pojasnil je, da se je pri njemu razvila psihotična bolezen, za obtoženega pa je značilno čudaško in neustrezno vedenje, ima blodnjave misli, je pretirano sumničav, vse to povezano z njegovo osebnostjo pa je pripeljala do očitanih kaznivih dejanj. Psihiater je ocenil, da se jim ni bilo moč izogniti, vprašanje je bilo le kdaj in na kakšen način bo obračunal z okolico.
Sprva se državno tožilstvo ni strinjalo z oceno neprištevnosti, zato je izvedenec dopolnil mnenje, v katerem je med drugim zapisal, da se je v svojem blodnjavem svetu počutil ogroženega od vrste državnih inštitucij, med drugim policije in vojske, celo do staršev je gojil določeno mero nezaupanja, saj jih je imel za zastopnike državnih organov.
Obstaja resna nevarnost, da bi znova moril
Terzič težko z gotovostjo pove, kako uspešno bo zdravljenje obtoženega, je pa ocenil, da bo terapija v več mesecih lahko uspešna na področju blodnjav, njegove osebnosti, zanj je značilno, da se ni zmožen vživeti v čustva drugih, pa niti dolgotrajno zdravljenje ne bo spremenilo. Je bil pa zato povsem jasen, da je za varnost ljudi izredno pomembno, da ostane zaprt na ustreznem oddelku forenzične psihiatrije.
Kot je znano, je Petrovčič 22. avgusta popoldne med nadzorom prometa v Litiji brez razloga in hladnokrvno v glavo ustrelil policista Kukoviča, ta pa je kljub hitri zdravniški pomoči in operaciji zaradi hudih ran tri dni pozneje izgubil boj za življenje. Po strelu na Kukoviča je pištolo beretta uperil tudi proti policistu Kolencu, pritisnil je na sprožilec, a se je k sreči sprožila varnostna zaklopka, ki pa ji ni bil kos v tako hitrem času. Kolenc je namreč, ko napadalec kljub pozivu ni želel odvreči orožja, izstrelil več nabojev, pozneje se je izkazalo, da je devet krogel napadalca tudi zadelo oziroma oplazilo. Vendar je kljub vsemu uspel pripeljati do doma, kjer so ga tudi aretirali, saj je oče poklical na policijo in jim povedal, da je sin doma z več strelnimi ranami.
Preiskovalci so obtoženega hitro povezali s poskusom ropa trgovine z orožjem 18. avgusta na Fužinah v Ljubljani. Prodajalec je povedal, da je neznanec prišel v trgovino in začel negodovati čez politiko in da je potrebna revolucija, ob tem pa si je zaželel nabojev za pištolo. Ko mu je prodajalec pojasnil, da za nakup potrebuje orožni list in da mu jih brez tega ne bo prodal, je Petrovčič izustil: »Zdaj bomo ravnali drugače,« in je iz žepa izvlekel beretto ter jo usmeril prodajalcu v glavo. Ta je odskočil in pobegnil, obtoženi pa je z več udarci s sekiro poskušal vlomiti v sef, kjer so bili shranjeni naboji. Ker mu to ni uspelo, je kaznivo dejanje ostalo le pri poskusu.
Ostaja v priporu
Okrožni državni tožilki Karmen Erčulj po končanem naroku ni preostalo prav nič drugega, kot da sodišču za obtoženega predlaga ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Kazenska sankcija namreč zaradi neprištevnosti ne pride v poštev. Ta ukrep lahko traja največ pet let, vsake pol leta pa izdelajo oceno zdravljenja. Na podlagi zakona o duševnem zdravju sicer obstaja možnost, da je zdravljenje daljše od petih let.
Petrovčič je zdaj v priporu v enoti za forenzično psihiatrijo oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in so mu ga včeraj do pravnomočnosti sodbe podaljšali. Kot rečeno, če ne ostane zaprt pod nadzorom, namreč obstaja resna nevarnost, da bi znova storil kakšno hudo kaznivo dejanje.
