Tiskane izdaje
V javnosti je znana zgodba knjižničarke Milene Zelko, ki se je za pusta 2011 našemila v kabaretno plesalko in na hodniku murskosoboške gimnazije pred številnimi dijaki in dijakinjami odplesala erotični ples. Dijaki so nastop fotografirali in snemali, z mobilnim telefonom ga je posnel tudi dijak U. S. in ga objavil na svojem profilu facebookovi strani, nekdo pa ga je naložil še na youtube.
Tako kot je običajno na spletu, se je posnetek kmalu razširil, za knjižničarko pa je bila sporna predvsem objava kolumne na pomurskem spletnem mediju www.sobotainfo.com z naslovom Igranje s seksualnostjo v vzgojno-izobraževalnem procesu Gimnazije Murska Sobota. V njej je socialni delavec in bloger Leon Zelko 14. marca 2011 kritično in z neodobravanjem komentiral ravnanje strokovne delavke šole – brez navedbe njenega imena in šole.
Odškodnina,
Sodišče je o pravdi odločalo dvakrat. Prvič je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni konec leta 2011 njeno tožbo zavrnilo, ker je v tehtanju med zasebnostjo javne osebnosti ter svobodo izražanja in obveščanja javnosti dalo prednost zadnjemu. A je po razveljavitvi sodbe na mariborskem višjem sodišču (to je zavrnilni del sodbe, ki se nanaša na dijaka, potrdilo in sklenilo, da kot dijak šole ni storil nič protipravnega in v nasprotju s šolskim redom) prvostopenjsko sodišče o zadevi odločalo ponovno.
V ponovljenem sojenju je okrajno sodišče ugotovilo drugače. Sklenilo je, da je bilo z objavo kolumne in posnetka ob njej poseženo v osebnostne pravice Zelkove. Sodišče se je postavilo na stališče, da je avtor s svojim zapisom posegel v zasebnost uslužbenke šole.
Razsodilo je, da morata Gibanje za mladino, ki ga predstavlja Tadej Kirinčič, in odgovorna urednica Horvatova na spletnem portalu www.sobotainfo.com preklicati kolumno in se hkrati s preklicem Zelkovi javno opravičiti ter na portalu objaviti uvod, izrek in obrazložitev te sodbe ter sodbe višjega sodišča.
Soprispevek Zelkove
Mariborsko višje sodišče je po pritožbah prisojeno odškodnino znižalo, glede objave opravičila oziroma preklica kolumne pa je sklenilo, da morajo toženci preklicati le žaljivi del kolumne, ne pa celotnega prispevka, prav tako ni treba objaviti celotne sodbe, temveč le izrek. Po odločitvi višjega sodišča morajo vsi trije toženi – Gibanje za mladino, Horvatova in Zelko – knjižničarki namesto prvotno dosojenih 7650 evrov nerazdelno plačati 4250 evrov odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. junija 2011, v presežku pa je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.
Višje sodišče ni upoštevalo Zelkovih pritožbenih navedb, da je v kolumni le opravil analizo notranjih tendenc osebe na neki splošni ravni, ampak meni, da je z objektivno žaljivo vrednostno sodbo ter na žaljiv in zaničevalen način sklepal o spolnih željah in težnjah tožnice ter s tega vidika izvedel njen psihološki profil, pri čemer je opredelil njene osebne značajske lastnosti. Se je pa višje sodišče strinjalo s prvostopenjskim, da je Zelkova za takšne komentarje delno kriva tudi sama, in je njen soprispevek ocenilo na 15 odstotkov.
Glede na uspeh v pravdi mora Zelkova Gibanju za mladino in Horvatovi vrniti skupaj 1461 evrov, Zelku pa 1604 evrov pravdnih oziroma pritožbenih stroškov, kar pomeni, da ji po plačilu stroškov nasprotnih strank bržkone ne bo ostalo kaj dosti od odškodnine.
