Pobuda za ustavno presojo prekinila glavno obravnavo

Elena Pečarič je obtožena, da je na spletnih straneh javno objavila podatke o lastnini Borisa Šuštaršiča.

Objavljeno
06. februar 2014 19.33
Slovenija, Ljubljana, 17.Marec2012, Elena Pečarič, v Kinoteki, pred projekcijo njenega filma o multifunckionarju Borisu Šuštaršiču. Foto: Igor Zaplatil/DELO
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika
Ljubljana – »Sodišču dajem pobudo, da sproži ustavno presojo 1. odstavka 143. člena kazenskega zakonika in do takrat prekine glavno obravnavo,« je na sojenju Eleni Pečarič, obtoženi zlorabe osebnih podatkov, dejal njen pooblaščenec, odvetnik Tibor Gregl.

Obtožni predlog Eleni Pečarič, članici YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, očita, da je brez podlage v zakonu in brez osebne privolitve Borisa Šuštaršiča, predsednika Društva distrofikov Slovenije, javno objavila osebne podatke, ko je marca 2012 na spletni strani objavila lastninski list Borisa Šušteršiča z vsemi njegovimi osebnimi podatki, predvsem pa podatki, katere stavbe in deli stavb so v njegovi lasti. S tem je menda storila kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov.

V postopku, ki se je začel na pobudo Borisa Šuštaršiča, je njegova pooblaščenka, odvetnica Varja Kolec, predlagala izključitev javnosti zaradi občutljivosti v listinah vsebovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec Elene Pečarič, odvetnik Tibor Gregl, pa je sodišču predlagal, naj sproži pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 143. člena kazenskega zakonika in do končne odločitve ustavnega sodišča prekine glavno obravnavo.

Povedal je, da se vsebina tega člena tako rekoč v celoti pokriva z vsebino odgovarjajočega člena v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Razlika je le ta, da zakon o varovanju osebnih podatkov takšno dejanje opredeljuje kot prekršek, in ne kot kaznivo dejanje, kot je opredeljeno v kazenskem zakoniku. Sodišče po njegovih besedah torej ne ve, ali naj tovrstno dejanje obravnava kot kaznivo dejanje ali kot prekršek.

Varja Kolec je pri tem pripomnila, da prekrškovni postopek proti Pečaričevi sploh ni bil sprožen, je pa bil uveden inšpekcijski postopek, ki je bil pozneje ustavljen. Odvetnik Gregl je pojasnil, da je bil inšpekcijski postopek ustavljen zgolj zato, ker naj bi uvedli prekrškovni postopek, ki pa ga pozneje zaradi neznanih razlogov niso sprožili. Sodišče je prisluhnilo predlogu odvetnika Tiborja Gregla in glavno obravnavo preložilo na nedoločen čas.