Podjetji delali, a ne za 100.000, ampak 17.000 evrov

Ljubljana – »To je samo še eden od manevrov tožilstva,« je spremenjen obtožni predlog komentiral zagovornik Milan Krstić, ki na ljubljanskem okrožnem sodišču brani paroha Perana Boškovića, obtoženega nepravilnosti pri gradnji kulturno-pastoralnega centra.

Specializirani tožilec Boštjan Valenčič je pred dnevi pripravil spremenjeno obtožnico, ki pa v bistvu ne odstopa od že prej znanih trditev o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale pri gradnji ljubljanskega kulturno-pastoralnega centra. Peranu Boškoviću, nekdaj prvemu možu Slovenske srbske pravoslavne cerkve, še naprej očita kazniva dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Obtožni predlog je spremenjen predvsem v prvi in drugi točki, kjer sta v zgodbo o gradnji kulturno-pastoralnega centra vpleteni dve podjetji, Empori Nova in Hum 2000, ki naj bi na centru delali ravno streho. Na račun podjetij, ki sicer ne delujeta več in imata kratko zgodovino dejanskega delovanja, je bil nakazan avans v višini 30.000 evrov, kasneje pa še v višini 70.000 evrov, vendar po prvotnih ugotovitvah tožilstva ti dve podjetji naj ne bi opravili kakršno koli delo. Z novimi dokazi – in spremenjeno obtožnico – pa naj bi obe podjetji oziroma lastnik teh podjetij – opravil za 17.000 evrov del. Za toliko je tožilec tudi zmanjšal obtožnico.

Še naprej pa ostaja druga točka obtožnice, po kateri je Peran Bošković obtožen, da je s podjetjem Printlab, katerega ustanovitelj in lastnik je bil on sam, stiskal zidne tapete v vrednosti 30.000 evrov. Te tapete so bile v resnici narejene, vendar, meni tožilstvo, ne v višini 30.000 evrov. Prav tako naj bi za kulturno-pastoralni center naročili in vgradili za okoli 40.000 evrov keramičnih ploščic, vendar, meni tožilstvo, je tudi izvedenec ugotovil, da »prihaja do velikega razkoraka med količino kupljenih in vgrajenih ploščic.«

Podobno velja za mavčne plošče in slikopleskarska dela, ki so jih potrebovali pri gradnji kulturno-pastoralnega centra, kjer je med opravljenim delom in nabavljenim materialom in je razlika v višini okoli 37.000 evrov. Obramba Perana Boškovića tudi vseskozi trdi, da je med gradnjo prišlo do vdora vode v objekt, kar je pomenilo podražitev tega dela investicije, vendar je – to velja za celotno gradnjo te ustanove srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji – dokumentacija izredno pomanjkljiva oziroma je praktično ni. Tožilstvo med drugim opozarja, da so bili na primer gradbeni dnevniki narejeni po vložitvi obtožnice…

Zadnji del obtožnice, ki je tožilstvo ni spreminjalo, pa se nanaša na poneverbe oziroma ugotovitve, da je Peran Bošković na račun Srbske pravoslavne cerkve plačeval družinske izdatke, kot so stroški energije, zavarovanja, odplačevanje posojil ali nakup avta. Tu naj bi, meni tožilstvo, Peran Bošković oškodoval svojega delodajalca za okoli 74.000 evrov.

Pred zadnjo spremembo obtožnice je bil domnevni skupni znesek finančnih nepravilnosti pri gradnji kulturno-pastoralnega centra v višini 180.000 evrov, sedaj pa je znesek nekoliko manjši.

Zaradi tega sodnega procesa, ki se bo verjetno končal sredi tega meseca, pa je po nedavnem sklepu višjega sodišča ponovno zamrznjen del premoženja Perana Boškovića, saj ne more prosto razpolagati z družinsko hišo, ki jo gradi v Gameljnah. Potem, ko je tožilstvo uspelo z začasno prepovedjo in je obramba sredi maja v spis vložila dokumentacijo, ki naj bi menda pojasnila celoten potek gradnje kulturno-pastoralnega centra, je bil sklep o zavarovanju odpravljen, vendar se je tožilstvo pritožilo na višje sodišče in pred kratkim uspelo.