Tiskane izdaje
Ljubljana – Na leto in osem mesecev zapora, pogojno na tri leta je sodišče po priznanju krivde obsodilo Krisa Žnidaršiča, obtoženega, da je pomagal Borutu Černetu pri utaji davkov in pranju denarja, s čimer je bila država oškodovana za skoraj 4,4 milijona evrov.
Žnidaršič je na sodišču dejal, da sta se s Černetom, lastnikom podjetja Avto Moto Černe, spoznala po naključju. Pri prodaji platišč za motor je beseda dala besedo in kmalu mu je predlagal, da bi, ker govori italijansko, postal posrednik za uvoz motoristične opreme iz Italije v Slovenijo.
Čez čas mu je Černe predlagal ustanovitev lastnega podjetja, pri čemer je sam uredil vse administrativne zadeve. Po nekaj mesecih je računovodstvo iz Žnidaršičeve družbe Val, d. o. o., prenesel na svoje podjetje, razpolagal pa je tudi z žigom tega podjetja.
Žnidaršič je povedal, da je vsakokrat, ko je Černeta in računovodjo Gorazda Obrana vprašal, ali je s poslovanjem, financami in davki vse v redu, dobil zagotovila, naj nikar ne skrbi, da vse poteka, kot je treba.
Po njegovih besedah je o spornem poslovanju in utajevanju davkov izvedel šele, ko je bila vložena obtožnica, prej pa se mu o tem ni niti sanjalo. Po zagovoru je na predlog tožilstva krivdo za svojo vlogo priznal in sodišče mu je prisodilo leto dni in osem mesecev zapora, pogojno na tri leta in plačilo stroškov postopka.
Deklica za vse
Svojo vlogo je na sodišču včeraj razložil tudi Aljoša Košir, ki je bil v podjetju Avto Moto Černe zaposlen kot kurir in skladiščnik, sicer pa je bil »deklica za vse«, kot je dejal. Njegova naloga je bila, da je v Nemčijo hodil po avtomobile in jih dostavljal v Slovenijo.
Vozila, praviloma višjega cenovnega razreda, je plačeval z gotovino, ki jo je dvignil na sedežu podjetja, ali pa z računov, kadar so znani kupci že vnaprej vplačali kupnino, o siceršnjem poslovanju podjetja pa ne ve nič. »Delal sem, kar so mi pač naročili,« je dejal.
Borut Černe je bil februarja predlani zaradi opeharjenja kupcev in poslovnih partnerjev obsojen na sedem let in osem mesecev zapora, v dveh točkah dolge obtožnice pa so ga oprostili.
Pritožbi sta spisala tako zagovornik Tomaž Lepša kot okrožna državna tožilka. Obema je uspelo, saj je višje sodišče zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in neugotovljenega dejanskega stanja sodbo razveljavilo.
Kazenski spis je v roke nato dobila sodnica Andreja Sedej Grčar, ki je združila še več postopkov, ki potekajo zoper Černeta in njegove domnevne sodelavce Krisa Žnidaršiča, Gorazda Obrana, Aljošo Koširja, Mateja Švarca ter Černetovo nekdanjo zunajzakonsko partnerko Gabi Čimžar.
Černe je ves čas prvega sojenja vztrajal, da je nedolžen, dolgove je sicer priznal, goljufanje pa zanikal. Za finančne težave je okrivil svoje dolžnike in davčno upravo, ker mu ni vrnila preveč plačanega davka. Še več, zaradi domnevnih kršitev je inšpektor izdal prvi sklep za zavarovanje 700.000 evrov terjatev, novembra 2008 pa so jim blokirali vse bančne račune in s tem onemogočili poslovanje.
Toda tožilstvo trdi, da je obtoženi zavestno posloval v škodo več ljudi in podjetij, pri čemer mu očita, da je povzročil za več kot 1,2 milijona evrov škode. Na kratko povedano, v obtožnici piše, da je Černe z lizinškimi hišami sklepal pogodbe o finančnem lizingu za nakup vozil višjega cenovnega razreda, a »pozabil« na plačevanje obrokov.
Preslepil je tudi nekaj posameznikov, ki so pri njegovem podjetju vozila vzeli v najem. Poleg najemnine jim je pobral še varščino, ki je ni nikoli vrnil. Okoli je prinesel celo znanca, saj mu je ta na podlagi lažnih besed, kako cvetoče je njegovo podjetje, posodil več deset tisočakov.
Podobno »poslovanje« mu tožilstvo očita tudi v drugih obtožbah. Černe se tako zagovarja še zaradi treh poslovnih goljufij, v katerih je upnike menda oškodoval za 58.000, 61.000 in 13.000 evrov. Poleg tega je domnevno s pomočniki tudi prek slamnatih podjetij in s pomočjo fiktivnih računov v letih 2007 in 2008 utajil 4,4 milijona davka.
Černetu pod to obtožbo očitajo dve nadaljevani kaznivi dejanji utajitve finančnih obveznosti, nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin, pranje denarja in hudodelsko združevanje.
Pri njegovem početju so mu menda pomagali računovodja Obran, ki je bil po priznanju krivde že obsojen, Žnidaršič kot direktor enega od slamnatih podjetij, ki je krivdo priznal včeraj, Košir, zaposlen pri Avtu Moto Černe, Švarc, ki je bil zaposlen pri družbi Malinovc, d. o. o., prek katere so prav tako potekali sporni posli, in je bil, ko je priznal krivdo, tudi že obsojen, in Gabi Čimžar, ki je obtožena pomoči pri pranju denarja. Zoper njo je sodnica Sedej Grčarjeva postopek začasno izločila, ker se na sodišču ni pojavil njen zagovornik.
