Podkupljivemu sodniku 6100 evrov odškodnine

Nekdanji sodnik Milko Škoberne, obsojen zaradi jemanja podkupnine, je bil tri tedne neupravičeno priprt.

Objavljeno
11. november 2015 17.10
Ljubljana, 21.02.2013. sojenje sodniku Skobernetu. Foto: Marko Feist
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana – Namesto 30.000 evrov, kolikor je s tožbo zahteval za tri tedne neupravičenega pripora, se je nekdanji sodnik Milko Škoberne očitno zadovoljil s šestimi tisočaki. Država mu mora v skladu s poravnavo, ki sta jo sklenila konec oktobra, dogovorjeno odškodnino izplačati v 30-tih dneh.

Milko Škoberne, pravnomočno obsojen zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja na pet let zapora in 19.622 evrov stranske denarne kazni, je v ljubljanskem priporu namreč prebil tri tedne potem, ko so ga 26. januarja 2011 aretirali zaradi suma koruptivnosti, ker je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića (osumljen je bil kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami). Škoberne in domnevna posrednika, Esad Ramić in Marjan Salobir, naj bi bili od Ćehajića najprej prejeli 9000 evrov, nato pa zahtevali še 50.000. Ćehajić naj bi se bil temu nato uprl in vse tri prijavil, policija pa je v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine.

O priporu niso glasovali poslanci državnega zbora

Dva dni po aretaciji je preiskovalni sodnik za Škoberneta odredil enomesečni pripor, na prostost pa so ga izpustili po treh tednih, saj po zaslišanju prič ni bilo več bojazni, da bi vplival nanje. A se je izkazalo, da je bil tritedenski pripor za sodnika nezakonit, ker je o odpravi njegove imunitete odločala le državnozborska mandatno-imunitetna komisija, ne pa tudi poslanci državnega zbora, kar bi bilo prav.

Škoberne je zato od države v tako imenovanem predhodnem postopku (pred vložitvijo tožbe) terjal 250.000 evrov, državno pravobranilstvo pa mu je v skladu z izoblikovanimi merili za določitev odškodnine in upoštevajoč sodno prakso s tega področja ponudilo odškodnino v višini 1098 evrov. A je Škoberne predlog za tako poravnavo zavrnil in januarja lani vložil tožbeni zahtevek za 30 tisočakov.

Kot je pripovedoval na sodišču, v priporu ni imel stikov z nikomer in se je počutil psihično povsem zlomljenega, obhajale so ga samomorilne misli. Posledica tega je bila, da se je značajsko spremenil, iz odprtega, veselega in vsestransko dejavnega človeka se je prelevil v vase zaprtega, nezaupljivega in razočaranega človeka, ki večino časa preživi za domačimi štirimi stenami in odklanja stike z zunanjim svetom. Da si ni kaj storil, gre po njegovih besedah zahvala takratnemu zaporskemu psihologu Maticu Muncu.

Ljubljansko okrožno sodišče je konec septembra na obravnavi zaslišalo nekaj prič in bilo pripravljeno skleniti zadevo, a je kljub temu pustilo odprta vrata za možnost dogovora med državo in tožnikom. Po koncu septembrske obravnave je pravobranilstvu dalo čas, da sporoči stališče o poravnavi, sicer bo o zadevi odločilo.

Odločba pravnomočna, izplačilo v 30 dneh

A sodbe sodišču vendarle ne bo treba spisati, saj sta se sprti strani uspeli dogovoriti. Kot so nam potrdili na pravobranilstvu, je Republika Slovenija s Škobernetom sklenila sodno poravnavo, za katero je vlada izdala soglasje 29. oktobra, Okrožno sodišče v Ljubljani je pisni odpravek sodne poravnave izdalo 30. oktobra, odločba pa je pravnomočna. »V skladu s poravnavo bo Republika Slovenija v roku 30 dni tožniku za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega pripora, izplačala odškodnino v višini 6100 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. februarja 2012 do plačila,« še dodajajo na pravobranilstvu. Po naših izračunih na današnji dan skupaj nanese okoli osem tisoč evrov.

Sodnik dvakrat pravnomočno obsojen

Državni zbor je pravnomočno obsojenega sodnika novembra lani razrešil oziroma mu odvzel sodniško funkcijo; zakon o sodniški službi namreč določa, da mora državni zbor sodnika razrešiti s funkcije, če ta naklepno stori kaznivo dejanje zlorabe sodniške funkcije. Tudi ustava določa, da v primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja zlorabe sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši. Od januarja je prvi na zaporno kazen obsojeni sodnik v Sloveniji na prestajanju kazni zapora na Dobu po tem, ko sodišče ni ugodilo njegovi prošnji za odlog zaporne kazni. Potem ko je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, je napovedal vložitev ustavne pritožbe.

Poleg petletne zaporne kazni zaradi jemanja podkupnine si je Škoberne prislužil še dodatnih pol leta zapora s krivim pričanjem. Sodbo, ki so mu je decembra lani izrekli na mariborskem okrajnem sodišču zaradi krive izpovedbe v kazenskem postopku, je oktobra letos potrdilo višje sodišče.