Policisti pištolo k sreči bolj uporabljajo na strelišču

V zadnjih desetih letih so se policisti petkrat znašli v tako nevarni situaciji, da so streljali proti osumljencu.

Objavljeno
03. marec 2015 15.06
Mihael Korsika, kronika
Mihael Korsika, kronika
Ljubljana – Policisti v Sloveniji pri svojem delu zelo redko primejo za orožje, v zadnjih deset letih so na osumljence streljali petkrat, nazadnje lani v Litiji proti Dušanu Petrovčiču, ki je policista ustrelil v glavo. Od leta 2003 sta po oceni posebne komisije dva policista neupravičeno uporabila orožje.

Dolenjska policista sta se pred dnevi v vasici Dolenje Sušice znašla v nevarni situaciji. Med družinsko dramo, v kateri je 31-letni profesionalni borec v ringu Tomaž Simonič - Satan ustrelil očeta svojega dekleta, je ta ob prihodu mož postave v enega izmed njiju nameril pištolo in mu zagrozil, da ga bo ubil.

Policista sta na srečo brez uporabe orožja, pištolo sta sicer že izvlekla, uspela obvladati Simoniča, sicer pa slovenski policisti zelo redko pri svojem delu uporabijo orožje. Od leta 2005 so strelno orožje uporabili le petkrat, in sicer dvakrat leta 2007 in po enkrat v letih 2009, 2012 in 2014. Ob tem velja opozoriti, da policija v statistiko uporabe strelnega orožja ne šteje izstrelitev opozorilnega strela.

Kdaj lahko policist strelja?

Slovenski varuhi reda in miru lahko po zakonu o policiji strelno orožje uporabijo v šestih primerih, in sicer, če drugače ne morejo zavarovati življenja ljudi, preprečiti bega osebi, ki so jo zalotili pri kaznivem dejanju, za katerega je zagrožena kazen zapora nad deset let, odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt ali odvrniti od sebe neposredni napad, s katerim je ogroženo njihovo življenje.

Strelno orožje lahko uporabijo tudi, da preprečijo pobeg osebi, ki so ji že odvzeli prostost oziroma je proti njej izdan nalog za odvzem prostosti. Ob tem mora biti zagrožena kazen, kot rečeno, višja od deset let zapora. V nalogu za odvzem prostosti mora biti sicer izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti.

Preden policist uporabi strelno orožje mora, kadar okoliščine seveda to dopuščajo, osebo opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!« in nato še z opozorilnim strelom.

Če je iz policistove pištole naboj izstreljen steče ustaljen postopek. Po tem, ko policist uporabi strelno orožje, generalni direktor policije imenuje najmanj tričlansko komisijo, ki preveri okoliščine uporabe prisilnega sredstva in napiše poročilo.

»Poleg tega policija o vsaki uporabi strelnega orožja kot prisilnega sredstva, pri kateri so nastale posledice (telesne poškodbe ali smrt osebe), obvesti preiskovalnega sodnika in državnega tožilca,« pojasnjujejo na generalni policijski upravi. Glede na okoliščine se lahko preiskovalni sodnik in državni tožilec udeležita tudi ogleda kraja dejanja, pri čemer preiskovalni sodnik odloči tudi, ali bo ogled kraja dejanja prepustil policiji ali ga bo opravil sam.

»V vseh primerih, ko so podani razlogi za sum, da je policist pri opravljanju nalog storil kaznivo dejanje, se obvešča tudi posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva, ki je izključno krajevno in stvarno pristojen za obravnavo kaznivih dejanj, če jih storijo uradne osebe policije,« še pojasnjujejo.

Dvakrat neupravičeno

Komisija generalnega direktorja policije je od 2003 do danes ocenila, da sta policista v dveh primerih neupravičeno uporabila pištolo kot prisilno sredstvo. Pristojni v policiji so ocenili, da so policisti strelno orožje kot prisilno sredstvo neupravičeno uporabili leta 2003 in 2012. V prvem primeru je šlo po navedbah tiskovnega predstavnika policije za področje kriminalitete Draga Menengalije za to, da je policist po sicer zakoniti in strokovni uporabi strelnega orožja nadaljeval z uporabo tega prisilnega sredstva tudi po tem, ko je napadalec prenehal z napadom na policiste.

Drugi primer je malce bolj svež, zgodil se je pred tremi leti na območju novogoriške policijske uprave. »Policist je želel izstreliti opozorilni strel, kar se sicer ne šteje za uporabo strelnega orožja, vendar je strelno orožje usmeril v vozilo napadalca in je vozilo tudi zadel. Zato je komisija direktorja pristojne policijske uprave v tem primeru ocenila, da je šlo za uporabo strelnega orožja, za katero pa niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji,« so sporočili iz policije.

Zadnja upravičena straljenja

Slovenski policisti so v zadnjem desetletju strelno orožje proti storilcu uporabili le petkrat. Nazadnje so orožje uporabili 22. avgusta proti Dušanu Petrovčiču, ki je pred tem med kontrolo prometa ustrelil v glavo ustrelil policista Damijana Kukoviča, ki je pozneje v bolnišnici umrl.

Pod streli policistov je 7. avgusta leta 2009 v prestolnici umrl 69-letni Vasja Novak. Streli iz policijskih pištol so bili še kako upravičeni, saj je oboroženi storilec na intervencijo, ki se je odzvala na klic o nasilju v družini, hladnokrvno streljal. Dva policista je huje ranil, vendar nista bila v smrtni nevarnosti.

Leta 2007 so policisti v eni intervenciji streljali dvakrat. Tretjega marca so v Veliki Dolini ustrelili 44-letnega Hermana Smrečnika, ki je z ročno bombo in razstrelivom grozil sovaščanom. Moški je med streljanjem in eksplozijo ročne bombe, ki jo je držal v roki, umrl, 42-letna talka in policist pa sta bila laže ranjena.