Pomurka v stečaju toži bivše vodilne in lastnike

Odškodninska tožba − Martin Kovač, Marko in Vojteh Volk so se znašli na sodišču zaradi domnevnega oškodovanja Pomurke mesne industrije z napačnimi poslovnimi odločitvami.

Objavljeno
21. maj 2015 17.41
ige*Mesna industrija Pomurka.
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Murska Sobota − Zelo hitro je bila včeraj na murskosoboškem okrožnem sodišču končana prva obravnava odškodninske tožbe Pomurke mesne industrije v stečaju proti zadnjemu predsedniku uprave Martinu Kovaču, članu uprave Marku Volku in članu nadzornega sveta ter posredno večinskemu lastniku Vojtehu Volku. Odvetnika obeh strani sta namreč samo vložila pripravljalne vloge in si izgovorila mesec dni časa za njihovo branje, tako da bo naslednja obravnava šele 10. julija.

Pomurka oziroma njena stečajna upraviteljica Alenka Gril trojici v tožbi očita napačne poslovne odločitve oziroma škodljiva ravnanja, ki so pripomogla k temu, da je Pomurka leta 2009 končala v stečaju in je delo izgubilo 270 ljudi. Največji očitki trojici toženih so, da so zato, da bi skrili težave z naraščajočo insolventnostjo Pomurke, s fiktivnimi transakcijami umetno prikazovali pozitivno finančno poslovanje Pomurke.

Tako je v letih od 2006 do 2008 Pomurka mesna industrija hčerinski družbi Mip Pomurka Reja (MPR) prodala polovico vseh zemljišč Pomurkinega tovarniškega kompleksa v Murski Soboti. Knjigovodsko je tako Pomurka ob koncu leta lahko prikazala izredne prihodke in pozitivno poslovanje, čeprav od družbe MPR zemljišč nikoli ni dobila plačanih.

Podobno se je zgodilo z blagovnima znamkama Pomurka in Kekec Pašteta: obe je Pomurka prodala drugi hčerinski družbi imperija družine Volk, ljubljanskemu podjetju DML, ki obveznosti iz nakupa prav tako ni plačalo, Pomurka pa jih je vendarle knjižila kot izredni prihodek in tako kreditodajalcem, kupcem in upnikom znova lahko prikazala pozitivno poslovanje.

Tretji manever za reševanje insolventnosti skupine oziroma MIP pa je bila pogodba o prenosu klanja z MIP na Pomurko, za kar bi Pomurka morala plačati MIP, a je prej zašla v stečaj. Pomurka v stečaju za te, po njihovem prepričanju očitne nepravilnosti, storjene z namenom oškodovanja Pomurke, od trojice zahteva odškodnino 2,8 milijona evrov.

Toženci se na včerajšnji obravnavi s Pomurko niso hoteli poravnati, njihov zagovornik pa je v povzetku pripravljalne vloge zatrdil, da Pomurka mesna industrija v letih od 2005 do 2007 ni bila v finančnih težavah, ampak so se te pojavile šele konec leta 2008.

Takrat so se v Pomurki najprej začeli pripravljati na prisilno poravnavo in so pripravili program finančne reorganzacije, februarja 2009, ko je banka SID preusmerila plačila Pomurkinih kupcev na svoje račune, pa je bilo treba zaradi nelikvidnosti predlagati stečaj podjetij v skupini, torej tudi Pomurke. O očitanih spornih transakcijah je zagovornik dejal, da ni dokazov, da bi šlo za navidezna knjiženja, ampak so bile vse vknjižbe poslov v skladu z veljavnimi predpisi in na podlagi resničnih dogodkov.

Stečajna upraviteljica Pomurke Alenka Gril pa nam je včeraj dejala, da so prav tri transakcije, ki se omenjajo v tožbi, »osnovnošolski primer oškodovanja neke družbe in prikrajanja poslovnih rezultatov. Ni čisto vseeno, kaj s podjetjem počneš, tudi če si njegov lastnik,« je bil njen komentar.