Ponaredek ali računalniška napaka?

Na sojenju Francu Kanglerju zaradi zaposlitve Astrid Bah se zapleta zaradi kopij študentskih napotnic, s katerimi je Bahova dokazovala delovne izkušnje.

Objavljeno
11. december 2015 16.08
TANJA VINDIŠ FURMAN
Robert Galun
Robert Galun

Maribor - Tudi uslužbenka pravne službe Študentskega servisa (ŠS) Maribor Nataša Zorec ni znala razbiti enigme okrog študentskih napotnic nekdanje Kanglerjeve podžupanje Astrid Bah. Ta je namreč iz pripravnice do delavke s službo za nedoločen čas v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor (JMSSM), ki da jo je dobila prek zvez, napredovala nekoliko predčasno prav zaradi izkušenj, pridobljenih s študentskim delom.

Bahova je kot študentka veliko delala zlasti za Slovensko ljudsko stranko, katere člana sta bila oba obdolženca, bivši župan Maribora Franc Kangler in direktorica JMSSM Tanja Vindiš Furman. Tožilstvo je njemu naprtilo sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, njej pa zlorabo položaja ali pravic, saj da je bil razpis za delovno mesto, ki ga je zasedla Bahova, bolj ali manj le formalnost. Tožilstvo dokazuje, da je bil razpis objavljen le v prostorih zavoda za zaposlovanje, čeprav obstaja tudi dokument, da je bil objavljen tudi na spletnih straneh zavoda.

Kasneje, ko je Bahova na JMSSM že opravljala pripravništvo in se je potegovala za običajno zaposlitev, je za to potrebovala dovolj izkušenj. Zadostovalo je delo prek študentskega servisa in v njeni personalni mapi so se znašle študentske napotnice, ki da dokazujejo njene izkušnje.

A višja tožilka Januša Kušar Rotman opozarja, da so napotnice iz obdobja med leti 2006 in 2009 nekoliko nenavadne, saj iz njih izhaja, kot da je bila Bahova ves čas študentka tretjega letnika. Na prostor za priče je zato sodišče poklicalo Natašo Zorec iz pravne službe ŠS Maribor, saj je treba razčistiti, ali morebiti ne gre za ponaredke.
Ko si je Zorčeva ogledala fotokopije študentskih napotnic, je povedala, da je iz njih razvidno, da so bile pridobljene iz spletne aplikacije ŠS Maribor. Po njenih besedah imata do tovrstne oblike dokazila dostop zgolj študent in njegov delodajalec, kakšna tretja oseba ali podjetja pa ne, pa čeprav bi želelo preveriti podatke iz razloga, ker se študent poteguje na razpisu ter se sklicuje na minule delovne izkušnje.

Zakaj je na vseh napotnicah Bahove vpisan tretji letnik, Zorčevi ni bilo znano. Kolikor ve, podatkov v spletni aplikaciji ni možno spreminjati, nenavaden se ji je zdel tudi datum tiska napotnic, 6. april 2010. Tega leta je namreč aplikacija delovala tako, da je lahko član napotnice natisnil za tekoče leto in ne za nazaj, je pojasnila.
Na vprašanje odvetnika Roka Gerloviča, ki zagovarja Vindiš Furmanovo, ali je možno prek spletne aplikacije podatke spreminjati, pri čemer ni imel v mislih hekerja, ampak običajnega uporabnika, je Zorčeva odvrnila, da ne. Gerlovič je ob tem opozoril na napotnico iz leta 2006, iz katere izhaja, da je delodajalec Bahovi ure obračunal v evrih namesto v tolarjih, kar bi pomenilo, da je za 150 ur dela prejela 97.500 evrov plačila.

Kako se je to lahko zgodilo, priča ni znala pojasniti, prepričana je celo, da ŠS Maribor takšnega potrdila ni natisnil oziroma ga ne bi smel. Zaposleni imajo namreč drugačna navodila, če študent zahteva potrdila o delu, mu jih pripravi pravna služba. Administrator, ki na okencu izdaja napotnice, česa takega ne bi smel napraviti, je pojasnila. Po njenem bi bilo najbolje, če bi tisti, ki je potrdila predložil, povedal, kdo mu jih je izročil.

Gordijski vozel je zatem presekala tožilka Kušar Rotmanova, ki je predlagala, naj ŠS Maribor sodišču predloži originalne napotnice, saj je pravnica Zorčeva pojasnila, da je ŠS dolžan voditi arhiv za deset let nazaj. Ali je šlo za računalniško napako ali pa so v sodni spis romali ponaredki, bo bržkone jasno že prihodnji petek, ko se proces nadaljuje.