Ponovna zahteva po izločitvi sodnice

Ljubljana – Delovnopravni spor med nekdanjo uslužbenko kranjskega tožilstva in državnim pravobranilstvom, ki zastopa interese Republike Slovenije, še ni končan. Čeprav bi bil na zadnjem naroku dokazni postopek končan, bo predsednica sodišča znova odločala o zahtevi po izločitvi sodnice.

Dalja Mali, nekdanja vodja administracije Okrožnega državnega tožilstva v Kranju, na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču išče pravico in od Republike Slovenije pričakuje, da ji bodo zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja popravili krivico in namenili primeren denarni obliž.

Zanimivo je, da je Malijeva leta 2008 zagovarjala diplomsko nalogo Mobing v javnem sektorju, leto pozneje pa se je, tako trdi, sama ujela v kolesje mobinga in šikaniranja. S prstom kaže na vodjo kranjskih tožilcev Ireno Kuzma, ta pa očitke zavrača.

Višje sodišče je dalo prav nekdanji uslužbenki

Zaradi očitkov o naklepnem nezakonitem ravnanju uradnice Malijeve (sodu je izbilo dno kopiranje osebne ocene uslužbencev, česar ne bi smela) je njena šefinja leta 2009 podpisala izredno odpoved delovnega razmerja, sicer pa je proti Malijevi potekal tudi postopek redne odpovedi delovnega razmerja zaradi domnevnih drugih kršitev. A je bil postopek izredne odpovedi delovnega razmerja kršen, so ugotovile višje instance.

Kuzma je prej zaupanja vredno uslužbenko odpustila tako, da ji je odločbo o prenehanju delovnega razmerja izročila prepozno in niti pritožbena komisija Vlade RS očitne nezakonitosti ni prepoznala. Predlani je še Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani razglasilo sodbo, ki daje prav nekdanji uslužbenki.

V prejšnji zaslišanjih je Malijeva opisovala, da je zaradi nevzdržnih razmer na tožilstvu leta 2009 pristala celo v terapevtskem programu. O nekdanji šefinji ni našla prav pohvalnih besed. Prepričana je, da jo je pri delu krivično ocenjevala, očita ji celo, da jo je prezrla pri vabilu na novoletno zabavo zaposlenih. Vsi ti dogodki so po njenih besedah potekali praviloma za zaprtimi vrati in brez prič, zato jih je začela zapisovati v poseben dnevnik. »Kadar je bilo mogoče, sem svoje zapise opremila tudi z ustreznimi dokumenti, za dokaz, da si zadev ne izmišljujem,« je pojasnila.

Zadnji narok se je začel s pojasnilom, da je predsednica sodišča zavrnila zahtevo po izločitvi sodnice Snežane Zorc. To je zahteval odvetnik Anton Šubic, pooblaščenec Malijeve. Sodnica je pri tem pojasnila, da je odvetnik med drugim navajal neresnične trditve, češ da se posmehuje tožnici. Sodnica je zato želela o posmehovanju slišati od tožnice, a je ta navrgla, da »je bila takrat očitno razburjena in se tega ne spomni«.

Tožničin pooblaščenec znova zahteval izločitev sodnice

Brez zapletov ni šlo niti v nadaljevanju, ko sodnica pooblaščencu Šubicu ni pustila postavljati določenih vprašanj, ki se po njenem mnenju ne navezujejo na tožbeni zahtevek. Odvetnik, prepričan, da je stališče sodnice napačno, je znova podal zahtevo po izločitvi sodnice. Očital ji je pristransko sojenje in da ni nevtralna. Pravobranilka Irena Škerbec v takšnem manevru ni videla nič drugega kot zlorabo pravic in zavlačevanje postopka. Sodnici je predlagala celo, naj odvetnika zaradi tega denarno kaznuje.

V nadaljevanju zaslišanja je tožnica med drugim potarnala, da v njenem spornem kopiranju zaupne dokumentacije ni bilo naklepa. »Niti pomislila nisem, da bi bilo to dejanje oporečno, kaj šele kaznivo.« Na vprašanje pravobranilke, kaj bi morala potemtakem njena nadrejena narediti, ko je izvedela za njeno sporno dejanje, je bila kratka: »Ničesar.« Ko je pravobranilka želela slišati pojasnilo njene razlage, pa je tožnica sklenila: »Ne bom odgovarjala na takšna vprašanja.«

Ker bo po ponovni zahtevi za izločitev sodnice znova na potezi predsednica delovnega in socialnega sodišča, primer še ni zrel za odločanje. Predsednica sodišča lahko zahtevo zavrže oziroma zavrne, lahko pa ji ugodi, kar pomeni, da se bo celoten postopek začel znova pred drugo sodnico.