Telefoniranje popolnoma prevzame možganske zmogljivosti

Na Agenciji za varnost prometa predlagajo izrek treh kazenskih točk za uporabo mobilnega telefona med vožnjo.

Objavljeno
19. junij 2017 15.38
Jure Predanič
Jure Predanič

Ljubljana − Rezultati raziskave o vplivu uporabe mobilnega telefona med vožnjo na naše možgane so po mnenju Agencije za varnost prometa (AVP) še en argument več za zaostritev zakonodaje, ki ureja kazen za to početje. Zato bodo poskušali poslance državnega zbora prepričati, naj se vozniku, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo, poleg globe 120 evrov izreče tudi sankcija treh kazenskih točk.

AVP je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetja za aplikativno nevroznanost BLCKB in šolo vožnje Ježica v zadnjih dneh izvedla »nevroznanstveni eksperiment«, s katerim so ugotavljali, kako uporaba telefona med vožnjo vpliva na delovanje naših možganov. S pomočjo tehnologije EEG so spremljali dogajanje v možganih voznika med vožnjo ob različnih motnjah, in sicer SMS-sporočilih, pošti na družbenih omrežjih in klicih, so pojasnili na agenciji. Pohvalili so se, da je to prvi tovrstni eksperiment, ki ni potekal v simulatorju, ampak v realnih razmerah − med vožnjo.

»Ugotovitve so jasne in veljajo za prav vse voznike ne glede na izkušnje, starost ali spol. Telefon popolnoma prevzame možganske zmogljivosti. Tudi ob klicu, ki je morda na videz najbolj nedolžen, naše oči gledajo, a možgani ne vidijo,« je glede rezultatov dejal Igor Velov, direktor AVP.

Med raziskavo so voznikom namestili 64-kanalne EEG-kape z medicinskim EEG-ojačevalcem, povezanim s prenosnim računalnikom, na katerem je vožnjo na zadnjem sedežu spremljal nevroznanstveni EEG-analitik. »Vsak od osemnajstih udeležencev je prevozil 20-minutno traso v resničnem prometu in medtem prejel devet motilcev, in sicer tri SMS-sporočila, tri sporočila na družabnih omrežjih in tri klice. Na vsakega od teh motilcev se je moral nemudoma odzvati. Na sovoznikovem sedežu je za varnost skrbel učitelj vožnje iz šole vožnje Ježica, da smo lahko raziskavo izvedli povsem varno in v realnih razmerah na cesti,« je povedal Luka Zevnik, predstavnik podjetja BLCKB. »Če primerjamo možgansko aktivnost med vožnjo brez motenj z aktivnostjo med telefonskim pogovorom, je opazen jasen trend, ki nakazuje, da so med pogovorom vidna področja možganov manj aktivna,« pa je dodal Jurij Dreo, nevroznanstveni EEG-analitik.

Kot zatrjujejo na AVP, še jasnejše rezultate kaže vpliv pisanja SMS-sporočil in rabe družabnih omrežij na našo pozornost. »Največjo razliko lahko vidimo prav pri povečani aktivnosti čelnega režnja, ki je ključen za učinkovito usmerjanje pozornosti oziroma izvršilne funkcije. Naše možganske zmogljivosti so omejene, in ko opravljamo več nalog hkrati, posameznih preprosto ne moremo izvajati učinkovito oziroma naši možgani niso dobri v večopravilnosti. Zelo se poveča tudi obremenitev naših gibalnih področij motoričnega korteksa, saj se namesto zgolj na vožnjo posvečamo tudi tipkanju. Enako velja za temenski reženj, ki skrbi za koordinacijo in orientacijo v prostoru in tudi kaže znake preobremenitve. Preobremenitev funkcij pozornosti, gibalnih veščin in koordinacije z večopravilnimi nalogami lahko vodi do zmanjšanja kakovosti vožnje in posledično do povečanja verjetnosti za kritične napake med vožnjo,« pojasnjujejo ugotovitve.

Velov upa, da bodo rezultati prepričali voznike, naj opustijo to nevarno prakso, in meni, da bi vsak voznik moral doživeti izkušnjo, skozi katero so šli »poskusni zajčki«. V avtošoli Ježica so pojasnili, da so morali inštruktorji med raziskavo večkrat posredovati, da se ni zgodila nesreča.

AVP bo izsledke raziskave poslala tudi poslancem in upa, da bodo s tem še podkrepili predlog za spremembo 35. člena zakona o pravilih cestnega prometa, ki so ga že oddali in ki poleg globe predvideva tudi sankcijo treh kazenskih točk.

Da je uporaba mobilnega telefona med vožnjo nevarna, se strinjajo tudi na policiji, kjer predloga ne komentirajo, saj z njim še niso seznanjeni. »Povemo pa lahko, da je problem telefoniranja v cestnem prometu zelo hud in je na tem področju treba ukrepati,« je pojasnila Vesna Drole, predstavnica generalne policijske uprave, in dodala, da so le v januarski preventivni akciji Vozimo pametno ugotovili 4304 kršitve, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 15.024 kršitev na tem področju.