Popovič: Zemljišča v Srminu nismo prodali pod ceno

Župan Popovič trdi, da je šlo pravno za povsem zakonit posel in da koprska občina ni bila oškodovana.

Objavljeno
06. februar 2013 18.16
mdr Ustavno sodisce
Iztok Umer, Koper
Iztok Umer, Koper

Koper – »Odkrito povedano, mi predstavniki podjetja Serming niso simpatični. Gre za osebe, ki so del sistema, ki si prizadeva, da se me znebijo kot župana,« se je na današnjem začetku sojenja branil župan mestne občine Koper Boris Popovič, obtožen zlorabe položaja.

»Zato je čisti nesmisel, da bi Semeringu pomagal, da bi si pridobil kakšno nezakonito korist v korist koprske občine. Pri prodaji parcel v Srminu je šlo za pravno povsem zakonit posel, občina ni bila oškodovana, obratno prepričan sem, da smo izpeljali odličen posel, še najmanj pa je utemeljen očitek, da bi vplival na cenitev sodnega cenilca, ki sem ga prvič videl in spoznal na predobravnavnem naroku,« je še povedal Boris Popovič, ki mu obtožnica očita zlorabo položaja ali pravic, direktorici koprske občinske uprave Sabini Mozetič in sodnemu cenilcu Rajku Sredniku pa pomoč pri tem kaznivem dejanju.

V nadaljevanju je dejal, da je ves primer, za katerega kot obtoženec sedi na zatožni klopi takorekoč podedoval od vseh koprskih županov, ki so se zvrstili od leta 1989 naprej po sprejetju zazidalnega načrta za industrijsko cono v Srminu.

Že od samih načrtov namembnosti stavbnih zemljišč v Srminu je Serming pokazal največ interesa za odkup, ureditev ter oddajo v najem ali odprodajo objektov v predvideni coni. Po Popovičevih besedah na včerajšnjem začetku sojenja sta tako leta 2001 koprska občina (njen tedanji župan Dino Pucer) in Serming podpisala pogodbo, v kateri so opredelili medsebojna razmerja pri gradnji načrtovane industrijske cone.

Serming naj bi ob Popovičevem prevzemu županstva večkrat zagrozil, da bo odstopil od pogodbe in od občine zahteval vrnitev škode, zato so se odločili, da projekt speljejo do konca. »Vso razpisno dokumentacijo je pripravila odvetniška pisarna Francija Matoza, kateremu sem in mu še sedaj stoodstotno zaupam.

Pri prodaji leta 2007 ni šlo za nobeno favoriziranje Serminga in za naklepno nižanje cen kvadratnega metra na parcelah, ki jih je zajel zazidalni načrt. Pojavili so se tudi drugi interesenti, ki so bili v povsem enakopravnem položaju kot Serming,« je dodal Popovič.

Sodni cenilec: Ena in ena ena ni vedno avtomatično dva

Sodni cenilec Rajko Srednik je sporne parcele, ki so bile prodane Sermingu ocenil na 86 evrov za kvadratni meter, kar naj bi bila za prodajne razmere na trgu v letih 2007 najugodnejša cena za koprsko občino.

Obtoženi Srednik je na sodišču pojasnil tudi, katere metode izračuna cene kvadratnega metra parcel je uporabil v tem primeru in dejal, da se je odločil za tako imenovano metodo primerjalnih prodaj, ki je bila ugodnejša od metode najgospodarnejše rabe, po izračunih katere naj bi bila občina prejela 4,6 milijona evrov več denarja.

»Pojasnim naj, da pri prodaji nepremičnin ne gre za enačenje z matematično logiko, da je ena in ena avtomatično dva. Za občino kot prodajalca in naročnika sem izdelal cenitev, ki je bila za tiste razmere najbolj ugodna,« je dejal sodni cenilec in omenil, da Borisa Popoviča ni poznal in ne razume očitkov obtožnice, da bi mu naklepno pomagal pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja ali pravic. To je podkrepil z besedami: »Vsako cenitev pripravim korektno v skladu s stroko in v mojem poslu se ni niti enkrat zgodilo, da bi me naročnik prosil, da bi pripravil cenitev v njegovo škodo.«

Pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja ali pravic je v svojem zagovoru zavrnila tudi direktorica občinske uprave Sabina Mozetič, ki je razložila delovanje uprave, njenih strokovnih služb in uradov, ki delajo povsem samostojno.

Dejala je, da kot direktorica ne vodi nobenih konkretnih javnih postopkov, temveč le koordinira delo med posameznimi uradi in službami. »Kot primer naj navedem, da smo leta 2007 obravnavali 17.000 primerov, na mestno občino jih je prispelo še dodatnih 32.000. Sama le pregledam, pravzaprav preletim, katere pogodbe so pripravljene za podpis župana. Pri poslovanju z nepremičninami me zanima le, na kakšnem prihodek lahko računa občina, ko gre za prodajo občinskih zemljišč in na kakšen odhodek iz proračuna gre, ko občina kupuje nepremičnine,« je pojasnila Mozetičeva.