Popoviču je bila kršena pravica do obrambe

Sojenje koprskemu županu za domnevno davčno zatajitev iz 2001., ko je bil gostinec, bodo morali ponoviti.

Objavljeno
08. december 2014 15.29
Sodba Borisu Popoviču Koper 11.4.2014
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Koprskemu županu Borisu Popoviču bodo ponovno sodili zaradi grehov, ki jih je domnevno zagrešil, še preden je postal župan. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo sodbe glede očitkov o davčni zatajitvi in ponarejanju poslovnih listin ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Popoviča so septembra 2010 na koprskem okrožnem sodišču spoznali za krivega zlorabe položaja, davčne zatajitve in nadaljevanega ponarejanja poslovnih listin ter mu izrekli pogojno obsodbo.

Sodili so mu, ker je leta 2001 po mnenju tožilstva kot direktor družbe BPC zlorabil svoj položaj, saj menda ni poračunal dela dnevnih izkupičkov iz lokala Snack bar v vrednosti 63.653 evrov, ampak si je denar protipravno prilastil. Poleg tega so ga spoznali za krivega zatajitve davka od dobička pravnih oseb v vrednosti 11.000 evrov, ker pa je menda davčnemu uradu v Kopru predložil napačne podatke, še ponarejanja poslovnih listin. Višje sodišče ga je maja 2011 oprostilo zlorabe položaja, medtem ko je obsodbo zaradi davčne zatajitve potrdilo, vrhovno sodišče pa je novembra 2012 takšni odločitvi pritrdilo.

Strokovna pomoč obrambi

Popovič je vložil ustavno pritožbo in v njej uveljavljal več kršitev, ki da jih je sodišče zagrešilo med postopkom. Ker je ustavno sodišče soglasno ugotovilo kršitev ustavne pravice do obrambe oziroma do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist, se v druge očitke niti ni spuščalo, temveč je vse sodbe razveljavilo in z napotki vrnilo okrožnemu sodišču v novo sojenje, pojasnjuje Popovičev pooblaščenec Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin.

Okrožno sodišče je namreč v postopku postavilo izvedenca davčne stroke Darka Končana glede davčnih obveznosti dveh gospodarskih družb, obramba pa je s strokovnim mnenjem mag. Rada Pezdirja skušala izpodbiti obremenilno mnenje izvedenca, še posebej glede ocene metodologije, ki jo je uporabil pri izdelavi mnenja. Predlagala je zaslišanje Pezdirja kot izvedene priče ter njegovo soočenje z izvedencem, a sodišče tega predloga ni sprejelo in se v svojih sodbah tudi ni opredelilo do njegovega mnenja kot strokovnjaka, ne višje ne vrhovno sodišče pa v procesnih odločitvah okrožnega sodišča nista našli nezakonitosti in protiustavnosti, ki jih je očitala obramba.

Izvedenstvo je bilo ključno dokazno sredstvo v sojenju Popoviču, postopek dokazovanja je potekal ravno z zaslišanjem izvedenca Končana na več narokih, obramba pa je že od prejema njegovega mnenja omenjala svojo nezadostno usposobljenost in posledično nezmožnost polnega vsebinskega sodelovanja. Pri tem je poudarjala, da zaradi specifičnosti strokovnega področja ter zapletenosti in obsežnosti izvedenskega mnenja potrebuje pomoč strokovnjaka ter da z njim želi izpodbijati mnenje izvedenca, še zlasti glede uporabljene metodologije.

Po mnenju ustavnega sodišča je bistveno, da ima obdolženec možnost z izvajanjem aktivne obrambe s pomočjo strokovnjaka dejansko vplivati na dokazno gradivo in da sodišče to tudi upošteva pri svoji presoji. Jedro obrambe je po mnenju ustavnega sodišča ravno možnost opredeljevanja do dokazov in polno sodelovanje v dokaznem postopku, in če je ta element okrnjen, obdolžencu ni omogočena učinkovita obramba. Učinkovito uveljavljanje pravice do izjavljanja o dokaznem gradivu, ki lahko vpliva tudi na odločitev sodišča, pa se med drugim kaže kot možnost kritike in izbire metod izvedenca, »bolj zahtevno in zapleteno je strokovno področje, bolj se izkazuje, da stranke same po sebi nimajo možnosti spustiti se v vsebinsko tehtno obravnavo izvedenskega mnenja«, menijo ustavni sodniki. »Zato je bistveno, da ima obramba možnost uporabiti pomoč strokovnjaka pri uresničevanju pravice, da se lahko izjavi o vsem procesnem gradivu, ki ga bremeni.«

Sodišče se do strokovnega mnenja ni opredelilo

Teorija in praksa sta si edini, da mnenje, ki ga izdela strokovnjak po naročilu obdolženca, ni izvedensko mnenje, ki bi ga bilo mogoče uporabiti kot dokaz, saj strokovnjak kot pomočnik obrambe deluje v njenem interesu, zato ima sklicevanje nanj le pomen navedb, s katerimi se postavlja pod vprašaj pravilnost izvedenskega mnenja. A četudi sodišče ne postavi novega izvedenca in prizadevanja obrambe ne obrodijo sadov, mora sodišče navedbe obrambe, ki jih je podala s pomočjo strokovnjaka, upoštevati v oceni dokaza z izvedencem in se do njih opredeliti, poudarja ustavno sodišče, ki se v svoji odločbi sklicuje tudi na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ker sodišče v Popovičevem primeru ni upoštevalo strokovnega mnenja, ki ga je pridobil zunaj sodnega postopka, in se do njega ni opredelilo, hkrati pa je zavrnilo predlog za zaslišanje avtorja strokovnega mnenja, je obrambi v celoti odreklo pomoč strokovnjaka pri izvedbi dokaza z izvedencem, s čimer je Popoviču kršilo pravico do obrambe, povzema odločbo ustavnega sodišča Bošnjak.