Tiskane izdaje
Ljubljana – Preiskovalna sodnica se ni strinjala s tožilsko zahtevo za uvedbo preiskave zoper nekdanje vodilne v NLB zaradi odobritve kredita v višini šest milijonov evrov družbi Hipol, zunajrazpravni senat pa je odločil drugače. Preiskavo je po naših podatkih uvedel zoper Marjana Kramarja in še četverico (nekdanjih) bančnikov.
Sklep o uvedbi preiskave še ni pravnomočen, saj je možna pritožba na višje sodišče. Šestmilijonsko posojilo Hipolu (ta naj bi vrnil le 1,3 milijona evrov) je januarja 2007 odobrila uprava v sestavi Marjan Kramar, Andrej Hazabent, Matej Narat in Borut Stanič po predhodnem predlogu takratnega direktorja centra NLB za velika podjetja Tomaža Jezerca, čeprav je po prepričanju tožilstva vedela, da gre za nelikvidno in kreditno nesposobno podjetje, ki mu ni uspelo vrniti niti prejšnjega kredita, najetega pri hčerinski banki NLB, vojvodinski Continental. Ta je Hipolu odpisala del dolgov, NLB pa je prevzela preostali del terjatve. Kemično tovarno iz vojvodinskega mesta Odžaci je leta 2006 od srbske agencije za privatizacijo sicer kupila slovenska družba Orka, ki je po izgubi Hipola šla v stečaj.
NLB je pod Kramarjem odobrila velik del posojil, s katerimi je kasneje soustvarjala skupno luknjo v slovenskem bančnem sistemu. NLB je velik del teh posojil do danes odpisala, oslabila ali prenesla na slabo banko. Septembra 2012 je specializirano tožilstvo ustanovilo posebno skupino za preiskovanje gospodarskega kriminala v bankah, ki ima še vedno pod drobnogledom vrsto spornih poslov. Med njimi tudi več posojil NLB iz časa, ko je banko vodil Kramar (od februarja 2004 do januarja 2009).
Od novembra 2006 do septembra 2009 je banka menda brez predhodne zagotovitve ustreznega zavarovanja odobrila več posojil podjetjema, povezanima z Viatorjem & Vektorjem, ki ga je lastniško obvladoval Zdenko Pavček. Ta je namreč do leta 2006 prek svoje družbe Petin in s pomočjo družbe Vektor (vodil ga je Vekoslav Šket) pridobil večinski delež v podjetju Viator & Vektor. Novembra 2006, ko so bili v upravi banke Kramar, Andrej Hazabent in Matej Narat, sta ti podjetji dobili slabih 11 milijonov evrov posojila za menedžerski odkup Viatorja & Vektorja, pri čemer naj bi kredit vračal zadnji. A ta je že leta 2005 od več bank, med njimi tudi NLB, dobil za 40 milijonov evrov posojil (od tega dobro polovico prav od NLB) za poplačilo prejšnjih dolgov. Viator & Vektor je po tem, ko je Pavček v njem po neposrednih in posrednih lastniških povezavah pridobil odločilen vpliv, končal v stečaju, terjatve podjetja v višini okoli 45 milijonov evrov pa so prešle na DUTB.
Očitek takratni upravi NLB je, da je kredit odobrila kljub temu, da so bile vse tri družbe prezadolžene in nezmožne vračati posojilo. Ista uprava je dobrega pol leta kasneje Viatorju & Vektorju odobrila novo posojilo 5,3 milijona evrov, čez nekaj mesecev pa je uprava v drugačni sestavi odobrila novo, nekoliko nižje posojilo, sicer pa to ni bil zadnji kratkoročni kredit. Po naših podatkih je NLB Viatorju & Vektorju in z njim povezanima podjetjema skupno odobrila za okrog 30 milijonov evrov posojil, od katerih večina ni vrnjena.
Tožilstvo zaradi domnevne zlorabe položaja zahteva preiskavo za nekdanje člane uprave NLB Kramarja, Hazabenta, Narata, Mirana Vičiča, Alojza Jamnika in Clauda Deroosa. V zahtevi za preiskavo je po naših podatkih tudi Draško Veselinovič, ki je bil na čelu banke le 72 dni, enega od spornih kreditov pa je odobril tretji dan po nastopu funkcije, ter Tomaž Jezerc in Matjaž Zaviršek (direktor poslovnega centra), ki sta podpisala predlog za odobritev kreditov. Sodišče v tej tožilski zahtevi še ni odločilo, je pa tožilstvo menda vložilo vsaj še eno zahtevo za preiskavo za nekdanje vodstvo NLB, o kateri prav tako še ni odločeno.
