Tiskane izdaje
Ptuj - Ponovno sojenje bivšemu policistu Milanu Volgemutu se je nadaljevalo na ptujskem okrožnem sodišču, po izločitvi sodnika Marjana Strelca pa ga je začela voditi sodnica Katja Kolarič. A že na začetku vse kaže, da tudi ponovno sojenje, ki ga je zahtevalo višje sodišče, ne bo minilo brez posebnih epizod.
Zapornika Milana Volgemuta naj bi bil v pretekli noči v njegovi celici pretepel tamkajšnji paznik, pravosodni policisti pa naj bi ga bili vklenili in odpeljali v samico. Vzrok za takšno ravnanje naj bi bil dogodek na dvorišču zapora, kjer naj bi bil Volgemut vrgel golobom nekaj kruha, ki ga je pobral v zabojniku. Med zaporniki naj bi bil dogovor, da vsak dan kdo od njih tako nahrani golobe. Paznik pa je v tem videl kršenje zaporniških pravil. Volgemut pa naj bi potem v svoji zaporniški celici napisal ovadbo zoper pravosodnega policista, kar naj bi po njegovem pričanju bil razlog za kasnejše dogajanje. Po njem naj bi bil zahteval tudi zdravniško pomoč, ki pa je naj ne bi bil dobil.
Sodnica Katja Kolarič pa je iz policijskega zaznamka o dogajanju v zaporu razbrala, da se Volgemut ni podrejal pravilom. »Svetujem vam, da se izogibate incidentom,« mu je svetovala, Volgemut pa ji je hotel nazorno razkazati domnevne modrice.
Ponovno sojenje se je tako začelo z enako obtožnico, kot prvo, na katerem je bil Volgemut za umor ptujskega gostilničarja Branka Klinca obsojen na dvajset let zapora. Volgemut ves čas zanika, da bi bil storilec, trdi celo, da je bil pač najbolj primeren, da so mu umor naprtili. »Vse skupaj je lov na čarovnice. Večina je v meni videla grešnega kozla, ki bi mu lahko naprtili umor. Pred seboj imate napačnega obdolženca, saj nisem ubil Branka.« Ker je bil kraj umora profesionalno očiščen in pospravljen ter brez slehernih sledi in uporabnih dokazov o storilcu, so preiskovalci in forenziki hitro posumili, da je dejanje zagrešil nekdo, ki profesionalno obvlada takšno »čiščenje« kraja zločina.
A napetost se je v sodni dvorani potem še stopnjevala. Priča Anton Kukovec je Volgemuta med pričanjem obmetaval z »morilcem, tatom in roparjem«. Pojasnil je, da sta bila nekoč znanca, pred dvema letoma pa naj bi mu bil Volgemut sredi noči odnesel bančno knjižico in dokumente. Po tistem ga je kazensko preganjal za ta rop, Volgemut pa naj bi mu ponujal pet evrskih tisočakov, če bi odstopil od pregona. »Vse, kar je Volgemut povedal, se je zlagal, pravi Kukovec in dodaja, da mu je večkrat grozil, da ga bo pospravil. Pa da je tudi za tožilko dejal, da ji bo prestrelil roke in noge. Še dobro, da so v sodni dvorani bili kar trije sodni policisti, saj je bilo ozračje izredno naelektreno.
