Tiskane izdaje
»Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb bo v prihodnje sprejela oceno ravnanja vseh vpletenih tako na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) kot tudi ravnanja policije, ki lastnika tega sefa nikoli ni formalno odkrila,« so Grimsove besede sporočili iz SDS. Kot je dodal, se ne ve, kdo je odtujeval dokumente, s kakšnim namenom, zakaj jih je hranil v sefu SKB banke in koliko tovrstnih lastnih deponij ima še kdo kje drugje v Sloveniji.
Natančnega opisa ni mogel posredovati, povedal pa je, da gre za nekatere dokumente, ki segajo še v leto 1993 in 1994. Večina gradiv po njegovih besedah spada v obdobje pred osamosvojitvijo, v leto 1990 in 1989, nekatera gradiva pa so še starejša in segajo v leto 1986.
Predsednik komisije je opozoril, da gre za dokumente z različno vsebino − od pogovorov z zvezno Upravo državne varnosti (Udba) pa do različnih seznamov, opisov in načrtov. Podrobnosti zaradi tajnosti seje ni mogel povedati.
Kanglerjevi prisluhi in posnetki
Komisija je obravnavala tudi ravnanja mariborske policije in postopek proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju. Po Grimsovih besedah so bili še pred uvrstitvijo v spis na sodišču zlorabljeni prisluhi in posnetki, ki so bili posredovani v medije.
Po Grimsovih besedah so bili uporabljeni za diskreditacijo Kanglerja oziroma osebe, ki so ji tedaj prisluškovali. Zadeva je po njegovi oceni »problematična«, ker se je celoten postopek začel na podlagi anonimke.
Kot je dejal, obstajajo tudi indici, češ da je anonimka nastala v sami kriminalistični službi. Policija pa v celoti zanika vse očitke, je povedal.
Poleg začetka postopka je po Grimsovih besedah problematična tudi izdelava prepisov prisluhov in manipulacija z njimi. Po zakonu lahko izdelavo teh prepisov odredi samo ustrezen sodnik v postopku, medtem ko so bili v obravnavanem primeru uporabljeni kot indic za podaljševanje uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov, je še dejal za STA.
