Tiskane izdaje
Lastnica lokala Princesa v Krškem, ki ji očitajo, da je z ukradene bančne kartice snela 33.000 evrov in nato trdila, da je to zapitek, ki ga je plačal njen prijatelj Marino Šušnjara, je trdila, da ta oseba živi na Kvaternikovem trgu v Zagrebu.
Ker ga na tem naslovu sama ni našla in ko je tudi Interpol sporočil, da na Hrvaškem živi pet oseb s tem imenom, a nobena na Kvaternikovem trgu, je Šišičeva opis svojega prijatelja precizirala: »Star naj bi bil približno petinštirideset let, boril se je v vojni za Hrvaško, rodil pa naj bi se v Imotskem.« Tudi po tem opisu in po razširitvi iskanja oseb še na ime Marino Šušnara (torej brez j), Interpol take osebe ni našel.
Zagovornik obtožene Šišičeve Dušan Medved trdi, da ta oseba obstaja, le najti jo je treba. Zato je predlagal, naj sodišče pridobi fotografije vseh s tem imenom, starih od trideset do petinpetdeset let. Tožilka Mateja Roguljič je temu nasprotovala. Po njenem mnenju gre za poseganje v zasebnost, saj po zdaj znanih podatkih nobena od teh oseb ni povezana s kaznivim dejanjem, zato bi šlo za poseganje v človekove pravice.
Nekajletni zapitek
Obtožena lastnica lokala Princesa trdi, da je to nekajletni zapitek njenega dobrega prijatelja, pa ga ne zna niti natančno opisati niti nima drugih podatkov o njem, čeprav naj bi ji bil veliko dolžan in naj bi se pogosto oglašal pri njej.
Šišičevo, ki ji zaradi goljufije in pranja denarja grozita večletna zaporna in denarna kazen, naj bi zdaj pomagali reševati dve priči, ki ju bodo prihodnjič, če na zaslišanje ne bosta prišli, privedli. Ti priči – ena iz Trebnjega in ena iz Most – naj bi namreč natančno vedeli, da naj bi Marinov dolg do Šišičeve znašal triintrideset tisočakov, nanašal pa naj bi se na zadnji dve leti. Omenjena naj bi tudi vedela, da naj bi Šišičeva vodila knjigo z blagajniškimi zapisi tega dolga.
