Tiskane izdaje
Ljubljana – »Priznam, da sem izvedel menedžerski prevzem, ne morem pa priznati krivde za dejanja, ki sploh niso kazniva,« je o očitkih o domnevnih nepravilnostih pri menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško na sodišču povedal Boško Šrot. Tudi soobtožena nista priznala krivde.
Na predobravnavnem naroku, na katerem so se obtoženi izrekli o krivdi glede očitkov o domnevnih nepravilnostih pri menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško oziroma o spornih posojilih, s katerimi so bile Pivovarna Laško in odvisne družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, je bilo tudi nekaj vroče krvi.
Najprej je ljubljanska okrožna sodnica Vladislava Lunder obtožene vprašala, ali razumejo obtožbo, Boško Šrot pa je povedal, da je nejasna in da sploh ne ve, kaj se mu očita. Med drugim je dejal, da mu ni jasno, ali mu tožilstvo očita povzročitev premoženjske škode ali koristi. Tožilec Jože Kozina mu je pojasnil, da je eno povezano z drugim, saj je oškodovanje družb po eni stani pomenilo korist za Infond Holding. Šrota so zmotili tudi drugi zapisi v obtožnici, a je sodnica dejala, da je obtožnica pravnomočna, očitki so tudi podrobneje pojasnjeni, nanjo pa je podal smiseln ugovor, zato je štela, da jo razume.
Razburjeni Šrot, ki je postopek primerjal celo z inkvizicijo, je sodnici očital, da se postavlja v vlogo tožilstva, in vztrajal, da mu tako kot nikomur drugemu v sodni dvorani ni popolnoma jasno, česa je obtožen, in zato tudi ne ve, kako naj se brani.
Tožilcu je obljubil, da bo takoj priznal krivdo, če mu pojasni, kaj pomeni, da je pridobil posredno premoženjsko korist. »Šrot je stal na koncu verige kot lastnik in pri koncentraciji delnic posredno prek družb, ki jih je obvladoval, pridobil premoženjsko korist,« je Kozina pojasnjeval očitke iz obtožnice. Po določenih dodatnih pojasnilih tožilca je Šrot nato le izjavil, da krivde ne prizna. Tudi Šrotova dolgoletna sodelavka, borznica Vesna Rosenfeld, in nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar, ki sta obtožena poleg Šrota in pravne osebe Atke Prima, krivde nista priznala.
Škode za 109 milijonov evrov
Očitki tožilstva se sicer nanašajo na čas med 7. novembrom 2008 in 30. junijem 2009, ko je bil Šrot solastnik in direktor Atke Prima kot obvladujoče družbe koncerna ter hkrati direktor Pivovarne Laško in predsednik nadzornega sveta Pivovarne Union in Radenske. Tožilstvo mu očita domnevno zlorabo položaja in pravic pri odreditvi posojil, ki so jih morali Pivovarna Union, Radenska, Fructal, Pivovarna Laško in Delo dati Infond Holdingu in Centru naložbe, prek katerih je Šrot obvladoval laškega pivovarja in del Mercatorja za potrebe financiranja njegovega prevzema laškega pivovarja.
Pet družb je bilo po prepričanju tožilstva s tem oškodovanih za 109 milijonov evrov – Pivovarna Laško za 7,60 milijona evrov, Pivovarna Union za 44,75 milijona, Radenska za 40,40 milijona, Fructal za 9,40 milijona in Delo za sedem milijonov evrov.
Oškodovane družbe so sicer vložile odškodninske tožbe proti družbi Atka Prima kot nekdanji koncernski krovni družbi laške pivovarne ter njenemu lastniku in nekdanjemu prvemu možu Pivovarne Laško Bošku Šrotu in zahtevajo plačilo odškodnin v skupni višini več kot 115 milijonov evrov.
Preiskujejo tudi manipuliranje z delnicami
Tožilec Jože Kozina je danes na sojenju zaradi lastninjenja Pivovarne Laško povedal, da zoper Boška Šrota in Matjaža Rutarja ter tri borzne posrednike v Mariboru poteka preiskava zaradi preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Borzni posredniki so zaradi tega že izgubili licence.
Vsak s svojimi pravnimi mnenji strokovnjakov, kopico listinske dokumentacije in pričami bodo obramba in tožilstvo na sojenju zaradi očitkov o domnevnih nepravilnostih pri menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško oziroma o spornih posojilih, s katerimi so bile Pivovarna Laško in odvisne družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, dokazovali svoj prav.
Borzni posredniki po odločbi vrhovnega sodišča brez licenc
Tožilec Kozina je imel na predobravnavnem naroku še nekaj dodatnih dokaznih predlogov. Z njimi bo poskušal dokazati, da sta bila Center naložbe in Infond Holding v obravnavanem času že insolventna. Kozina je med drugim opozoril tudi na »dvoličnost obrambe«, ki je v prvem postopku trdila, da gre za konstrukt tožilstva, saj niti oškodovana družba ni vložila tožbe, v tem postopku vložene tožbe oškodovanih družb pa za obrambo niso relavantne.
Je pa Kozina med drugim povedal, da v Mariboru poteka preiskava zoper Boška Šrota, Matjaža Rutarja in tri borzne posrednike, ki so manipulirali s cenami delnic Pivovarne Laško na borzi. Z odločbo vrhovnega sodišča je bila borznim posrednikom odvzeta licenca, nato pa je stekla preiskava.
Zagovornik že vnaprej razočaran nad postopkom
Po drugi strani pa obramba trdi, da je izvedenec v enem izmed odškodninskih postopkov povedal, da Center naložbe in Infond Holding takrat nista bila insolventna, tudi banke so jima še odobravale posojila. Obramba je prav tako vložila veliko dokumentacije in predlagala zaslišanje več prič, med drugim Andrijane Starina Kosem. Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar, ki je prav tako opozoril, da obtožba po njegovem mnenju ni primerna za obravnavo, je že vnaprej razočaran nad tem postopkom.
Med drugim je dejal, da izločitve predsednice senata ne bo predlagal, ker ne verjame, da bi mu s tem uspelo. »Kaže pa se že smer, v katero bo tekel ta postopek,« je povedal. Zagovornik je že pred dnevi dejal, da se obramba »zaveda, da bo v sedanji družbenopolitični klimi izjemno težko prodreti z razbremenilnimi dokazi tudi zato, ker o zadevi sodi ista sodnica, ki je v prvem delu postopka Šrota spoznala za krivega«.
Šrot je po naroku povedal, da sporna posojila Infond Holding ni potreboval za financiranje prevzema pivovarne, temveč za financiranje Mercatorja, sporna pa so menda le ta, ki niso bila vrnjena. »Če bi nam dovolili prodati Mercator, bi poplačali vse dolgove,« je povedal.
Boško Šrot lani že nepravnomočno obsojen
Kozina je avgusta 2012 vložil obsežno obtožbo zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško in trgovanja z delnicami Istrabenza, del obtožbe, ki se nanaša na zadnje očitke, pa je sodišče že obravnavalo in julija lani presodilo, da je Šrot kriv. Nepravnomočno je bil obsojen na pet let in deset mesecev, Igor Bavčar pa na sedem let.
Oba bosta morala plačati še 35.000 evrov denarne kazni, Bavčar bo moral poleg tega vrniti še 21 milijonov. Sodišče je spoznalo za kriva tudi Nastjo in Kristjana Sušinskega. Prvi bo moral, če bo sodba obveljala, za rešetke za tri leta in devet mesecev, drugi pa za tri leta in pol, plačati bosta morala še 35.000 evrov denarne kazni.
Soobtoženi Bahtijar Bajrović, lastnik Sportine Bled, je krivdo zaradi kaznivega dejanja uničenja ali ponareditve poslovnih listin že prej priznal in jo odnesel s pogojno zaporno kaznijo, prav tako odvetnik Branko Lipovec za pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju. Za pravno osebo Sportino Bled je bila izrečena denarna kazen v višini 50.000 evrov.
