Resna napaka tožilstva mu je omilila kazen

Tožilci so bili neupravičeno milostni do Luke Vlaovića, ki je v hrbet zabodel ljubezenskega tekmeca.

Objavljeno
16. februar 2015 20.08
SLO. ,LJ., SOJENJE ZOPER OBT. LUKO VLAOICA, 27.3.2014, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika

Ljubljana – Le štiri leta bo v zaporu preživel diplomirani pravnik Luka Vlaović, ki je v hrbet zabodel fanta svoje neuslišane ljubezni. Vlaović je tudi o taki kazni menil, da je krivična. Očitno je imel prav – a kazen je bila neupravičeno nizka, so ugotovili med nadzorom dela štirih državnih tožilcev. Vlaovića bi namreč morali preganjati zaradi poskusa umora, in ne uboja.

V tem primeru je obtožbo na sodišču zastopala višja državna tožilka Katjuša Čeferin, namestnica vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Marjetka Raušl Lesjak z vrhovnega državnega tožilstva je pojasnila, da je generalni državni tožilec v tem primeru odredil strokovni pregled dela štirih tožilcev – okrožnega tožilca Zorana Milanoviča, okrožne tožilke Dragice Abrahamsberg, okrožne tožilke Alenke Jesenko in Čeferinove.

»Ali je lahko kaj še bolj zahrbtnega?« se je pred sojenjem spraševal Rok Šibanc, ki ga je 25. oktobra predlani takrat 25-letni Luka Vlaović iz Šentjurja zabodel le zato, ker je bil zaljubljen v njegovo dekle, poznala pa se nista. Šibanc je bil razočaran nad tožilstvom, ki je vložilo obtožnico le zaradi poskusa uboja, za kar je predpisana kazen od pet do petnajst let zapora. »V kazenskem zakoniku piše, da če nekomu vzameš ali poskusiš vzeti življenje na grozovit in zahrbten način, je to umor. Ali ni nekaj najbolj grozovitega, če se nekdo najprej informira o tebi in dlje opreza za teboj, ker te hoče ubiti? Ali je še kaj bolj zahrbtnega, da te iz istega razloga zvabi v garažo ter te, medtem ko mu pomagaš, z nožem, dolgim skoraj 15 centimetrov, in rezili na obeh straneh, z vso silo zabode v hrbet?« Za umor je predpisana kazen najmanj petnajst let zapora.

»Začetna tožilska delovnopravna opredelitev kaznivega dejanja kot poskus kaznivega dejanja uboja ni bila pravilna. Dejstva in zbrani dokazi v predkazenskem postopku ter navedeni v kazenski ovadbi so dajali dovolj podlage za utemeljen sum, da je obdolženi storil poskus kaznivega dejanja umora. Dežurni državni tožilec je v zahtevi za preiskavo obdolženčevo ravnanje opisal z dejstvi, ki so že sama po sebi pomenila poskus kaznivega dejanja umora, vendar je ravnanje napačno opredelil za poskus kaznivega dejanja uboja,« so sporočili z vrhovnega tožilstva.

Tudi državna tožilka, ki je vlagala obtožbo, bi morala dejanje opredeliti za poskus umora. »Iz naknadno ugotovljenih dejstev je namreč izhajal opis obdolženčevih pripravljalnih dejanj, iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca psihiatra (ta je med drugim ocenil, da gre za nadpovprečno inteligentnega človeka, ki je bil pred dejanjem in med njim popolnoma prišteven in je z veliko natančnostjo ter logično povezano načrtoval svoje početje in vse do konca ravnal namensko, op. a.) pa ocena osebnih lastnosti obdolženca, ki so potrjevale tako pravno opredelitev,« je še sporočila Marjetka Raušl Lesjak.

Disciplinskih postopkov ne bo, opozorili so vse tožilce

Na vrhovnem tožilstvu še pojasnjujejo, da tudi predlog državne tožilke Katjuše Čeferin, ki je obtožbo zastopala na predobravnavnem naroku – podan pa je bil na pobudo državne tožilke, ki je bila nosilka spisa –, da se Vlaoviću ob priznanju krivde izreče kazen štiri leta zapora, ni bil skladen s splošnimi navodili o pogajanjih in predlaganju sankcij v primeru priznanja krivde in sporazuma o krivdi. V nadzoru so predlagano kazen – tudi ob pravni opredelitvi poskus uboja – ocenili za prenizko. Pojasnili so še, da je pregled zadeve pokazal slabosti, ko se s posamezno zadevo ukvarja več državnih tožilcev. To je posledično pomenilo zmanjšanje posamične odgovornosti za rezultat dela. Dva državna tožilca sta na ugotovitve sicer podala ugovora, a sta bila ta zavrnjena kot neutemeljena.

V zadnjih petih letih so sicer opravili 87 takih nadzorstvenih pregledov dela državnih tožilcev in v 72 primerih ugotovili nepravilnosti. A ker nepravilnosti niso bile povzročene namerno ali iz velike malomarnosti, sankcij »v smislu disciplinskih postopkov proti tožilcem v teh zadevah ni bilo«. Očitno tudi o tej zadevi menijo, da ne gre za veliko malomarnost, saj so na vrhovnem tožilstvu pojasnili, da so poročilo o tej zadevi vložili tudi v osebne spise državnih tožilcev, ugotovitve pregleda pa se bodo upoštevale pri izdelavi ocene državnotožilske službe – o disciplinskih postopkih pa ni bilo govora. Z ugotovitvami pregleda so seznanili tudi vse vodje okrožnih državnih tožilstev in specializiranega državnega tožilstva, priložili pa tudi »opozorilo na pravočasno ukrepanje za preprečitev strokovnih in organizacijskih napak, kot so bile ugotovljene v tem primeru«.

Postopek je že pravnomočno končan: Vlaovićeva obramba je sicer predlagala celo tako imenovano izjemno pogojno obsodbo oziroma delo v splošno korist in poudarjala, da gre za fanta iz ugledne družine, zlatega maturanta, ki je tudi doštudiral pravo, a so tudi višji sodniki pritožbo zavrnili – obnovitev postopka pa v škodo obsojenca seveda ni mogoča. Vlaović, ki je na Dobu že na polodprtem oddelku, bo zaradi napak tožilstva (sodišče višje kazni ni moglo izreči) sedel le štiri leta.