Tiskane izdaje
Maribor − Zaman je vodja računovodstva Študentskega servisa (ŠS) Maribor Janja Kolar prišla na sodni proces proti Francu Kanglerju in Tanji Vindiš Furman zaradi zaposlitve Astrid Bah. Že nekaj sekund zatem, ko je stopila na prostor za priče, je obramba ugotovila, da na vprašanja ne bo znala odgovoriti in da bi bilo treba povabiti nekoga iz pravne službe.
»A vi sploh veste, kako poteka postopek, če podjetje zaprosi za podatke o napotnicah, na podlagi katerih je študent delal v času študija?« je zanimalo odvetnika Roka Gerloviča, ki zagovarja direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor Tanjo Vindiš Furman. »Ne,« je odvrnila Kolarjeva. S tem je bilo njeno zaslišanje končano, navedla je le še kolegico, ki se na to spozna. Ta pa bo zaslišana prihodnjič.
Predstavnika ŠS Maribor želi obramba na sodišču videti iz razloga, ker je JMSSM pri zaposlitvi Bahove upošteval tudi njene delovne izkušnje, ki jih je nabrala s študentskim delom. Ovrgla bi rada sum, da je šlo pri tem kar koli navzkriž s predpisi. JMSSM je namreč ŠS Maribor pisno zaprosil za napotnice, na vseh pa je označeno, da je Bahova delo opravljala le v tretjem letniku. Obramba želi zdaj s pričo dokazati, da ne gre za ponaredek, marveč je računalniški program to izpisal pomotoma, saj je upošteval zgolj to, da je bila Bahova takrat študentka zaključnega letnika prve bolonjske stopnje, čeprav je prek študentskega servisa delala že prej.
Kangler in Vindiš Furmanova sta se na zatožni klopi znašla zaradi suma sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje oziroma zlorabe položaja ali pravic. Za tožilko Janušo Kušar Rotman je sporno, da je bil zaposlitveni oglas objavljen le v prostorih zavoda za zaposlovanje, in to tako rekoč na dan, ko je njuna strankarska kolegica in kasnejša podžupanja Bahova diplomirala. A med sodnim postopkom je uslužbenka zavoda za zaposlovanje prinesla dokument, iz katerega je razvidno, da je bil oglas objavljen tudi na spletu.
Kangler o socializmu, sodnikih in Stasiju
V sodnem spisu je od danes tudi pravno mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, ki je v tem tednu dvignilo precej prahu v pravniških krogih. Ribičič namreč ugotavlja, da gre v postopkih proti Kanglerju za očitno kršitev pravice do neodvisnega in nepristranskega sojenja, kar je povezano z neizločitvijo sodnika Janeza Žirovnika, ki je odredil izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov proti Kanglerju.
Znano je, da je bil Kangler kot poslanec član komisije za nadzor nad tajnimi in obveščevalnimi službami, Žirovnik pa namestnik direktorja Sove. Med njima so večkrat nastala huda nesoglasja, kar sta pisno potrdila nekdanja poslanca in člana te komisije Jožef Jerovšek in Rudolf Moge. Njunega zaslišanja sodnica Alenka Golčer ni odobrila.
Kangler se je ob vse skupaj obregnil z navedbo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v tožbi Naidin proti Romuniji odločilo, da za bivše agente socialističnih republik ni prostora med sodniki, prav Žirovnik pa je bil po njegovih besedah v socializmu agent službe državne varnosti. »Ne znam si predstavljati, da bi nekdo iz nemškega parlamenta nadziral nekoga iz Stasija (nekdanja vzhodnonemška služba državne varnosti, op. p.), ki je bil imenovan za sodnika in bi preganjal dotičnega.«
Kangler je kazenski spis dopolnil s še nekaj dokumenti, med njimi z zapisnikom komisije za nadzor obveščevalnih služb, ki nima več oznake tajnosti. V njem komisija ugotavlja, da varnostni organi v nekaterih primerih z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov ne ravnajo v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Vložil je tudi zapisnik bivših poslancev Franca Pukšiča, Riharda Braniselja in Jožefa Jerovška, ki so pred dvema letoma opravili nadzor na Policijski upravi Maribor in ugotovili hujše kršitve določil zakona o kazenskem postopku. Takrat jim je policija priznala, da še hrani prepise prisluhov in kopije zgoščenk.
