Tiskane izdaje
Ljubljana – Simono Dimic jutri pričakujejo na ljubljanskem okrajnem sodišču zaradi očitkov tožilstva, da je pred petimi leti izrabila svoj uradni položaj, ker je, ko je še delala v uradu predsednika vlade, v imenu delodajalca sklenila pogodbo o zaposlitvi Anice Milene Brooks mimo pravil.
Dimičeva je po trditvah tožilstva 5. januarja 2009 kot vodja kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja z Brooksovo sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas na mestu sekretarke in ji tako pridobila nepremoženjsko korist. To naj bi bila storila, čeprav Brooksova za to delovno mesto, za katero je zahtevana druga stopnja visokošolskega izobraževanja, ni imela priznane izobrazbe, saj postopka nostrifikacije niso izpeljali.
Brooksova si je univerzitetno izobrazbo pridobila v Oxfordu, a v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi ni imela opravljenega postopka priznavanja veljavnosti izobrazbe v Sloveniji. Čeprav je Dimičevo kadrovska služba opozorila, da brez tega ni mogoče ugotoviti stopnje njene izobrazbe v slovenskem sistemu, je, tako tožilstvo, vztrajala, naj pogodbo pripravijo, da pa bo Brooksova nostrifikacijo opravila kasneje, kar je tudi storila. A tožilstvo navaja, da je junija 2009 ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Brooksovi priznalo prvo stopnjo visokošolskega izobraževanja, kar pomeni, da za opravljanje nalog na mestu sekretarke le ni imela ustrezne izobrazbe.
Dimičeva menda zavrača očitke, saj da je le ravnala v skladu z navodili. Zaposlovanje v kabinetih funkcionarja je sicer vezano na osebno zaupanje funkcionarja in je brez javnega razpisa, pri čemer pa mora oseba za tako delovno mesto izpolnjevati vse pogoje zanj, poudarja tožilstvo, ki je obtožni predlog vložilo julija lani. Postopek je stekel po tem, ko je prav Brooksova, ki je bila v Pahorjevem kabinetu zaposlena kratek čas, Dimičevo ovadila zaradi mobinga. Organi pregona so ovadbo kasneje zavrgli.
Kredit in obnova hiše
Sicer pa se pristojni organi še vedno ukvarjajo z ugodnim bančnim posojilom in sporno obnovo hiše, ki sta Dimičevo odnesla iz pisarne na Gregorčičevi oktobra 2010.
Hišo v ljubljanskem naselju Murgle so ji menda obnavljali delavci Vegrada na stroške Vegrada z materialom, namenjenim gradnji soseske Celovški dvori, s čimer da sta Dimičeva in njen partner Roman Horvat prihranila 120.000 evrov. Preiskava domnevnih nepravilnosti pri obnovi hiše Dimičeve proti nekdanji šefinji Vegrada Hildi Tovšak, njeni desni roki Mateju Košiču ter partnerju Dimičeve Horvatu se bliža koncu. Potem ko je zunajobravnavni senat 11. aprila zavrnil pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave, s čimer je ta postala pravnomočna, je sodišče konec maja začelo zasliševati priče, kar bo predvidoma končalo do konca tega meseca, odgovarjajo na sodišču.
V zvezi s posojilom NLB, ki ga je Dimičeva dobila za nakup hiše v Murglah leta 2009 v višini 350.000 evrov s šestmesečnim euriborom in z le 1,6-odstotnim pribitkom, pa preiskava prav tako še poteka. Posojilo ji je bilo odobreno po izjemno ugodni obrestni meri za dobo 30 let, s tem da je imela v času pridobitve kredita (ko je vodila kabinet Pahorja) približno 2200 evrov neto plače.
Zaradi odobritve posojila so se v sodni preiskavi na zahtevo specializiranega tožilstva znašli nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, nekdanji član uprave Matej Narat in Miran Vičič ter Igor Žvokelj in Tomaž Kupnik zaradi domnevne zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Veselinovič je v odzivu na naše poročanje pred časom zapisal, da je bil kredit odobren v skladu z vsemi postopki, da je imel oziroma ima obrestno mero, ki takrat ni v ničemer odstopala od konkurence niti od obrestnih mer v NLB, da je kredit zelo dobro zavarovan in da se redno odplačuje že več kot pet let.
Ob informaciji, da se NLB na pozive tožilstva, naj se opredeli, ali je bila s tem kreditom oškodovana, in če je bila, za koliko, več mesecev ni izrekla, se Veselinovič, kot je takrat zapisal, med drugim sprašuje, kako »določiti škodo kreditu, ki je zavarovan, se redno vrača in ima tržno primerljivo obrestno mero«.
Morebitno škodo bo tako ugotavljal izvedenec. Potem ko je tožilstvo že decembra lani in nato aprila NLB pozvalo, naj sporoči, »ali je bila banka zaradi kaznivih dejanj, ki so predmet preiskave, oškodovana, in če je, v kolikšni višini, saj je ta podatek potreben za ustrezno pravno opredelitev ugotovljenega dejanskega stanja«, je konec aprila le dobilo odgovor glede okoliščin, ki so pomembne za nadaljnji postopek.
Njegove vsebine za zdaj ne razkrivajo, »je pa v zvezi z odgovorom banke junija tožilstvo predlagalo sodišču, naj v okviru preiskave odredi delo izvedencu, ki bo opravil izračune in odgovoril na strokovna vprašanja. Sodna preiskava torej še ni končana, zato vsebinska tožilska odločitev o vložitvi obtožnega akta oziroma o nadaljnjih procesnih dejanjih še ni bila sprejeta,« še pojasnjujejo na specializiranem tožilstvu.
