Skoraj tri leta zapora za nekdanjo odvetnico

Celje – Nekdanja sodnica in odvetnica Breda Kovač zaradi bolečin ni bila na razglasitvi sodbe. Sodnica Lidia Kralj jo je obsodila na dve leti in deset mesecev zapora zaradi več dejanj izneverjenja in ponarejanja listin. Tožilstvo je zahtevalo leto dni zapora več, vendar je sodnica ugotovila, da je nekaj dejanj že zastaralo. Zagovornica Kovačeve Jasmina Gričnik je že v zaključni besedi nakazala, da se bo obramba na sodbo pritožila.

Večina oškodovancev je za grehe Kovačeve izvedela, ko so v javnost prišle informacije, da njihova odvetnica naj ne bi bila opravila dela, ki so ji ga zaupali. Drug za drugim so odkrivali, da jih je Kovačeva zavajala, ko jim je trdila, da je vložila tožbe v njihovih primerih. Ponarejala je celo obvestila o narokih, preklicih za naroke, ki jih sploh ni bilo, stranke je tako prepričevala, da dela zanje. Kot je tudi v sodbi ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je v enem primeru spremenila celo sklep ustavnega sodišča in ponaredila sodbo upravnega sodišča. Ko so stranke ugotovile, kaj se je zgodilo, so že zamudile roke, da bi s kakšnim drugim odvetnikom vložile tožbe.

Hude posledice

Mnoge je s temi dejanji pahnila na rob. Finančni in tudi psihični. Sploh po tistem, ko se je sojenje proti njej grozljivo vleklo. Predobravnavni narok so opravili šele v petem poskusu julija 2014, septembra 2015 je bila prva obravnava, čeprav so bili od januarja 2015 naroki razpisani skoraj vsak ponedeljek. Zapletalo se je predvsem zaradi zdravja obtožene; večkrat je bila hospitalizirana tudi v psihiatrični bolnišnici. Kljub temu so izvedenci presodili, da je sposobna spremljati sojenje.

Nekaj dejanj zastaralo

Sodnica Kraljeva je Kovačevi za več kaznivih dejanj izneverjenja in več dejanj ponarejanja listin prisodila dve leti in deset mesecev zapora. Vrniti bo morala tudi nekaj denarja, gre le za slabih 1500 evrov. V ozadju pa gre za veliko hujše zgodbe. Tožbe, ki bi jih morala Kovačeva vložiti, so bile vredne tudi po več 10.000 evrov, celo več kot 100.000 evrov. Ker tega ni storila, stranke pa sploh niso vedele, da Kovačeva ni zanje delala ničesar, so v vmesnem času zamudili vse roke in novih tožb sploh niso mogli vložiti. Za to škodo je Kraljeva stranke napotila na pravdo, čeprav je vprašanje, kaj bodo dosegli. Kovačeva ima po podatkih sodišča 900 evrov pokojnine in nobenega premoženja.

Eden težjih primerov

Nekateri oškodovanci so bili po petkovi razglasitvi sodbe na robu solz. Nekaj dejanj Kovačeve je namreč zastaralo. Primer Edite Mlakar denimo že leta 2013. Tožbo proti svojemu nekdanjemu možu, ki ji je pustil več kot 120.000 evrov dolga, je Kovačeva sicer vložila, vendar bi morala tožbo v 30 dneh dopolniti, česar pa ni storila, zato je sodišče tožbo zavrglo. Mlakarjeva je kazensko ovadbo zoper Kovačevo podala novembra 2013, saj prej sploh ni vedela, da je kar koli narobe. A dejanje je zastaralo že marca 2013. Po razglasitvi sodbe je bila žalostna: »Sploh ne gre za denar. Gre samo za to, da bi lahko dobila možnost ponovne vložitve tožbe. To je vse, kar sem si želela.«

Pritožba

Sodnica je v sodbi sledila tožilstvu, da je Kovačeva ravnala zavestno in hoteno. Temu je ves čas ostro nasprotovala zagovornica Kovačeve Jasmina Gričnik: »Kaj bi bil motiv? Premoženjska korist ni bila. Odgovor na to vprašanje je stvar stroke, ki je bila v tem postopku izključena.« S Kovačevo se je ukvarjalo več izvedencev. Najprej psihiatrinja dr. Martina Žmuc Tomori, kasneje pa še komisija za fakultetna izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete, v kateri sta bila izvedenec psihiatrije prof. dr. Peter Pregelj in izvedenec klinične psihologije prof. dr. Bojan Zalar. Vsi so ugotovili, da je Kovačeva sposobna spremljati sojenje.

Gričnikova, ki je večkrat poudarjala, da je vzrok vseh težav Kovačeve prometna nesreča iz leta 1988, po kateri naj ne bi bila več enaka, je sodišču predstavila mnenje izvedenk nevropsihologije dr. Alenke Sever in dr. Sanje Šešok. Mnenje sta pripravili v enem izmed pravdnih postopkov Kovačeve. Mnenje Severjeve je na eni od obravnav povzela Gričnikova: »Izpostavlja, da je Kovačeva procesno nesposobna in da sta prejšnji izvedenski mnenji nestrokovni, da kažeta na zastarelo znanje.« Sodnica se je sprva odločila, da bo zaslišala še obe izvedenki nevropsihologije, vendar se to ni zgodilo. »Sodišče je ustno navedlo, da po tem ni potrebe. Dejansko stanje je zato nepopolno ugotovljeno. Sodišče se je zadovoljilo z mnenji izvedencev, pri čemer Tomorijeva in Pregelj sploh nista iz nevropsihološke stroke. O teh vprašanjih bo povedala druga instanca,« je v zaključni besedi dejala Gričnikova.

Odvetnica je zaključila, da o naklepu pri Kovačevi ni mogoče govoriti: »Kovačeva je bila izredna kazenska sodnica. Strokovna. Ne morem se strinjati in verjeti, da lahko gre za kaznivo dejanje z naklepom. Premoženjske koristi ne morejo opravičiti naklepa (so premajhne, op. p.). Gre za absurde, ki imajo svoj vzrok, a ga sodišče ni iskalo.«