Skrivnostni posnetek naj bi razkril resnico

Goljufija: Višje sodišče ob razveljavitvi obsodilne sodbe bratov Štrucl predlagalo preverjanje pristnosti posnetka.

Objavljeno
12. januar 2014 20.19
MNENJA/SOBOTNA PRILOGA FOTO: JOZE SUHADOLNIK/DELO
Nada Černič Cvetanovski, kronika
Nada Černič Cvetanovski, kronika

Krško – »Gre za neobičajen predlog, saj se posnetki, ki jih pridobivajo državni organi, tudi ne pregledujejo na tak način,« je predlogu tožilke, naj poleg pristnosti zapisa, ki so ga predložili kot dokazni predlog, forenziki preverijo še vrsto drugih reči, je na sojenju Darjanu in Dominku Štruclu ugovarjal zagovornik Igor Zorčič.

Brata Darjan in Dominik Štrucl iz Brežic, lastnika gradbenega podjetja Obzorje, sta bila pred dobrim letom obsojena na zaporne in denarne kazni, ker sta si domnevno prisvojila hišo Jožeta Fijoliča in jo vpisala v zemljiško knjigo. Brata trdita, da sta jo kupila in poravnala kupnino, Fijolič pa je pri notarju kar trikrat podpisal prejem kupnine. Toda Fijolič je dejal, da hiše ni prodal, ampak da jo bo dal tistemu, ki bo skrbel zanj in za ženo. Tudi denarja od kupnine v vrednosti 40.000 evrov ni nikjer.

Višje sodišče je obsodilno sodbo razveljavilo zato, ker sta Štrucla v pritožbenem postopku predložila kot dokaz posnetek, na katerem je Fijolič izjavil, da jima bo hišo prodal. Ta posnetek v postopku nikoli ni bil omenjen, niti ni jasno, kdaj je nastal. Ker so s tem posegli v zasebnost Fijoliča, ki očitno sploh ni vedel, da ga snemajo, je sodišče prve stopnje posnetek izločilo iz spisa. Višje sodišče je sklep o izločitvi posnetka razveljavilo in naložilo brežiškemu sodišču, naj preveri njegovo pristnost. Tožilka Barbara Jenkole Žigante je predlagala, da se posnetka lotijo forenziki za računalništvo in zvok, ki naj bi podali tudi mnenje o datumu zapisa na mediju, o datumu vmesnega spreminjanja na elektronskem mediju, o vrsti datoteke in morebitnih okoliščinah spreminjanja zapisa. Obramba se strinja s preverjanjem pristnosti in meni, da se bo z zaslišanjem oškodovanega Fijoliča dokazalo, da je glas na posnetku njegov.

Oškodovani je bolan

Obramba je predlagala, da se Fijoliča, ki ima hude starostne težave in je v domu upokojencev, njegov skrbnik pa je Center za socialno delo Brežice, zasliši, kar bo zaradi njegovega zdravstvenega stanja težko. Tožilka je predlagala, naj se najprej zasliši njegova skrbnica, direktorica centra, ki naj bi povedala, v kakšnem stanju je Fijolič, poleg tega pa naj bi ga ponovno pregledala izvedenka in pojasnila, ali je sploh sposoben sodelovati na obravnavi.

Obramba je prepričana, da mora biti oškodovani Fijolič neposredno zaslišan, da bo sam povedal, ali je bila pogodba med njim in Štrucli sklenjena. O centru kot skrbniku pa obtožena nimata najlepšega mnenja. Po mnenju obrambe center Fijoliča ni nikoli seznanil z dejstvom, da lahko v prodani nepremičnini biva do smrti. Prav tako obramba meni, da center Fijoliču omejuje stik z zunanjim svetom, saj je domu dal izrecna navodila, da Štruclovi niso zaželeni obiskovalci pri Fijoliču. Tožilka je prepričana, da glede na to, da sta v teku kar dva postopka v zvezi s prodajo hiše – na krškem sodišču teče še tožba za razveljavitev pogodbe, center kot skrbnik mora skrbeti za koristi svojega varovanca.

Z muziciranjem do denarja

Obramba je na podlagi navodil višjega sodišča predložila sodišču še dve kupoprodajni pogodbi, ki kažeta na to, kako sta brata Štrucl v omenjenem obdobju kupovala nepremičnine. V omenjenih primerih sta – tako trdita tudi za zadevo Fijolič – del kupnine po pogodbi izročila prodajalcem na roke in dobila potrdilo.

»Predlagam, da se za leto 2008 za brata Štrucl predloži dohodninska odločba davčne uprave, da se vidi, s kakšnimi dohodki sta razpolagala, da sta bila sposobna nabavljati toliko nepremičnin,« je na nova dokazila o plačilu kupnih pogodb odreagirala tožilka. Zagovornik je pojasnjeval, da sta brata veliko denarja zaslužila tudi kot muzikanta na porokah in veselicah (igrala sta v skupini Figaro band) na Hrvaškem in je »splošno znano dejstvo, da ti dohodki niso evidentirani v nobenih evidencah«. Njuno muziciranje lahko potrdijo tudi priče in starši. Če bo sodišče sprejelo predlog o zaslišanju »glasbenih« prič, bo tožilka predlagala, naj se preveri, ali imajo ti popoldanski muzikanti registrirano dopolnilno dejavnost.