Slepo peško je zbil ob prehodu za pešce

Ljubljana – Slepemu dekletu, ki jo je aprila 2012 na prehodu za pešce zbil voznik peugeota 807, mora zavarovalnica, pri kateri je imel avtomobilist zavarovano avtomobilsko odgovornost, poleg slabih 28.000 evrov odškodnine, kolikor ji je že izplačala, plačati še dobrih 43 tisočakov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dekle je do 7. aprila 2012 živelo skoraj popolnoma običajno življenje najstnice, čeprav je od rojstva slepa, a je bilo kljub temu zelo samostojno.

Tistega dne pa je voznik peugeota peljal iz Lukovice proti Trojanam in se je približeval križišču z neprednostno cesto za Češnjice ter prehodu za pešce za njim. Čeprav je prehod označen s predpisanim prometnim znakom in dodatno utripajočo lučjo, vožnje ni prilagodil, da bi lahko varno ustavil, so ugotovili med sojenjem v kazenskem postopku, v katerem so voznika pravnomočno spoznali za krivega povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.

Zadel je še ne 20-letno dekle, ki je z njegove leve strani prečkalo cesto neposredno za prehodom za pešce. Vrglo jo je na pokrov motorja in vetrobransko steklo, od tam pa na cesto, kjer je obležala. Zelo hudo je bila ranjena, imela je poškodovano glavo oziroma možgane, zlomljeno prsno vretence, sramnico, številne rane po telesu ...

Tožena zavarovalnica sprva vztrajala pri sokrivdi

Zavarovalnica Triglav, pri kateri je imel voznik zavarovano odgovornost, ji je julija 2013 izplačala nesporni del odškodnine 27.900 evrov, pri čemer je upoštevala desetodstotno sokrivdo dekleta, saj je prepričana, da je soodgovorno za nesrečo. A ker dekletov pooblaščenec odvetnik Jožef Klavdij Novak iz odvetniške družbe Čeferin meni, da je odškodnina, ki jo je njegova varovanka dobila, prenizka, je s tožbo v njenem imenu terjal še 78.874 evrov. Meni namreč, da bi primerna skupna odškodnina znašala 105.000 evrov, pri čemer se sklicuje na ugotovitve sodnega izvedenca.

Zavarovalnica je sokrivdo sprva uveljavljala tudi v pravdnem postopku, češ da dekle ceste ni prečkalo na prehodu za pešce, temveč za njim, da ni uporabljala bele palice, ki bi jo morala kot slepa samostojna peška v prometu, in da je neposredno pred nezgodo stekla čez cesto, ne da bi se dovolj prepričala, ali je prečkanje ceste varno. A je nato ugovor soprispevka umaknila na sojenju, zato temelj zahtevka ni bil več sporen in je sodišče ugotavljajo le obseg škode in višino odškodnine, ki jo bo še dobila poškodovana peška. Nesreča je, kot je ugotovilo sodišče tudi s pomočjo izvedencev kirurgije in psihiatrije, dodatno vplivala na zmanjšanje njenih življenjskih aktivnosti, kot bi pri povprečno videči osebi.

Dekle je bilo v prometni nesreči hudo ranjeno, devet dni je bilo na oddelku intenzivne terapije, od tega pet dni v umetni komi zaradi poškodb možganov, 23 dni je bilo na enoti za intenzivno nego in 37 dni v rehabilitacijskem inštitutu Soča, saj je imelo zaradi poškodb težave tako na kognitivnem kakor na motoričnem področju. Več mesecev je morala oškodovanka uporabljati invalidski voziček, poškodbe pa so pri njej pustile hude trajne posledice v anatomskem in funkcionalnem pomenu. Čeprav so jo na rehabilitaciji usposobili za osnovne samostojne dejavnosti, po nesreči potrebuje od dve do tri ure tuje nege in pomoč pri vsakdanjih opravilih.

Pritožba na višje sodišče

Sodišče ji je zato zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med dolgotrajnim zdravljenjem prisodilo 26.000 evrov, za strah pa 4200 evrov. Kljub slepoti od rojstva je bila namreč pred nesrečo zelo samostojna, hodila je po poteh, ki jih pozna, v šolo in na treninge, na poti je zamenjala tudi tri avtobuse, sedaj pa nujno potrebuje spremstvo, saj ji je strah pred prometom ostal še danes, kljub spremstvu matere postane panična in začne vijugati. Zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ji je sodišče dosodilo 40 tisočakov, tisočak pa naj bi pokril odškodnino za skaženost zaradi grde brazgotine, ki ji je ostala po operaciji hrbtenice.

Skupaj (z že izplačanih slabih 28.000 evrov) odškodnina torej znaša 71.200 evrov, pri odmeri je sodišče primerjalo sodno prakso, poleg tega pa ji mora tožena zavarovalnica vrniti 2165 evrov pravdnih stroškov.

Odvetnik Novak se je zoper sodbo pritožil, saj meni, da bi moralo sodišče v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku in njegovi stranki prisoditi še preostalo odškodnino, prav tako pa pravdne stroške odmeriti drugače, in sicer tožnici priznati vračilo treh četrtin stroškov.