ESČP je v omenjenem primeru ugotovilo kršitve procesnega vidika prepovedi mučenja iz evropske konvencije o človekovih pravicah.
Kot pojasnjuje Anita Drev, predstavnica državnega pravobranilstva za odnose z javnostmi, je ESČP ugotovilo, da je bila v kazenskem postopku zoper deset obtožencev zaradi skupinskega posilstva pritožnice kršena tako imenovana pozitivna obveznost države, to je obveznost hitre in učinkovite preiskave kaznivega dejanja.
Kazenski postopek zoper deseterico se je začel 1990. in je trajal dolgih 16 let, pri čemer je ESČP ugotovilo in v sodbi poudarilo pomanjkljivosti glede izvedenih ukrepov za zagotovitev navzočnosti pri sojenju dveh izmed obtožencev, ki se nista nahajala v Sloveniji. Tako so bili po mnenju ESČP ukrepi nacionalnega sodišča za zagotovitev njune navzočnosti pri sojenju nezadostni, priporni nalog in evropski zaporni nalog zanju pa sta bila izdana šele leta 2001.
ESČP je še izpostavilo, da so bili obtoženi, ravno zaradi predolgega trajanja kazenskega postopka, na koncu obsojeni na zaporne kazni, ki so bile nižje od zakonsko predpisanega minimuma, še pojasnjujejo na pravobranilstvu.
Poleg 15.000 evrov odškodnine, ki jih bo morala Republika Slovenija plačati pritožnici za nepremoženjsko škodo, bo morala država plačati tudi stroške v višini 1800 evrov.