Tiskane izdaje
Ljubljana - Lastnik ugasle družbe Remius Nello Marconi bo v zaporu namesto devet let preživel pol leta manj. Vrhovno sodišče je ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je 14 poslovnih goljufij opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Marconija pa čakajo novi postopki.
Marconija (preden si je spremenil ime, je bil Robert Poljanec) je okrožno sodišče maja 2011 obsodilo na sedem let in tri mesece zapora, ker je zavajal vlagatelje, naj vlagajo na medvalutni trg v sistem Forex.
Uspelo mu je prepričati 14 ljudi, ki so mu s posojilnimi pogodbami zaupali 727.000 evrov (ki jih po sodbi mora vrniti), ker je obljubljal visoke donose, za denarjem pa se je po tem, ko so ga vložili, izgubila vsaka sled. Sodišče je sistem primerjalo s tistim, ki ga je v ZDA izvajal Bernard Madoff (obsojen je bil na 150 let zapora, ker je vlagatelje ogoljufal za približno 65 milijard dolarjev); deloval je kot piramidni sistem, ki funkcionira, dokler prihajajo novi vložki, ko pa je dotok prekinjen, se sesuje.
Prenehanje pravne osebe družbe Remius
Višje sodišče je konec leta 2011 na pritožbo tožilstva Marconiju zaporno kazen zvišalo na devet let. Potrdilo je kazen prenehanja pravne osebe družbe Remius poslovanje, svetovanje, d.o.o., in varnostni ukrep izreka sodbe v časnikih Delo, Večer, Dnevnik in Finance.
Družba je namreč odgovorna za kazniva dejanja poslovne goljufije, zato je izgubila status pravne osebe, saj od ustanovitve ni ustvarjala dobička in je poslovala le z denarjem vlagateljev, ki so bili prepričani, da denar posojajo z namenom trgovanja v sistem Forex in ne vlaganja v piramidni sistem, kamor je njihov denar vložil Marconi.
Vrhovno sodišče, ki je presojalo zahtevo za varstvo zakonitosti Marconijevega (zdaj že nekdanjega) zagovornika Boštjana Penka, pa je Marconiju zaporno kazen znižalo na osem let in pol glede na to, da je 14 kaznivih dejanj poslovne goljufije opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje.
Marconi je med 11. septembrom in 20. novembrom 2008, ko je že začela veljati novela kazenskega zakonika, ki je milejša za obtoženca, sklenil 14 posojilnih, popolnoma identičnih tipskih pogodb, na podlagi katerih so mu oškodovanci izročili določen znesek. Nihče od njih denarja ni dobil vrnjenega, vsem je zamolčal, da gre za rizične posle, ki ne zagotavljajo obljubljenih donosov, poleg tega jima je natvezil, da je Evropska centralna banka zamrznila njihova na valutni trg vložena sredstva, ki da bodo vrnjena po sprostitvi.
Nadaljevano kaznivo dejanje
Ravnanje Marconija po mnenju vrhovnega sodišča izpolnjuje tako imenovane materialne pogoje nadaljevanega kaznivega dejanja (to možnost dopušča novela kazenskega zakonika), saj je hkrati oziroma zaporedoma storil več ločenih istovrstnih premoženjskih deliktov, ravnal je naklepno in iz koristoljubnosti, ta dejanja pa zaradi povezanosti kraja, načina storitve, časa ali drugih enakih okoliščin pomenijo enotno dejavnost.
»Na podlagi teh dejstev vrhovno sodišče zaključuje, da so kazniva dejanja povezana v taki meri, da jih je z življenjskega stališča mogoče obravnavati le kot celoto«.
Vprašanje pa je, ali bo takšna odločitev vrhovnega sodišča vplivala na kazenski postopek, ki še teče zoper Marconija zaradi povsem identičnih dejanj (vloženih naj bi bilo tudi še nekaj ovadb).
Vseh vlagateljev naj bi bilo namreč približno 400, skupaj pa je menda izpuhtelo okrog 20 milijonov evrov. Tista dejanja, ki naj bi bila storjena na popolnoma enak način in v istem časovnem obdobju, kakor dejanja, o katerih je sedaj odločilo vrhovno sodišče, so po mnenju odvetnika Penka konzumirana v tem nadaljevanem kaznivem dejanju, za katerega je že pravnomočno obsojen.
Nekateri oškodovanci mu še vedno zaupajo
A bolj verjetno se zdi, da bo sodišče glede na veliko kriminalno količino v novem postopku (šlo naj bi za več kot sto izvršitvenih dejanj) sojenje kljub temu dovolilo. Že ta ponedeljek bo Marconi sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer je razpisan predobravnavni narok zaradi poslovnih goljufij in pranja denarja.
Medtem pa (nekateri) oškodovanci kljub vsemu verjamejo, da jih Marconi ni zavestno ogoljufal in da ima v banki milijone, tožilstvu pa očitajo, da mu je onemogočilo vračilo denarja.
Marconi (doma je iz Livolda pri Kočevju) zaporno kazen prestaja na Dobu; vanjo se mu šteje čas, ki ga je preživel v priporu (od oktobra 2009).
