Tiskane izdaje
Kranj – Skoraj neverjetno se zdi, da po skoraj desetih letih od nesreče postopek še ni zaključen. Na kranjskem okrožnem sodišču se je pred drugo sodnico vnovič začela glavna obravnava v pravdni zadevi, v kateri upokojeni zdravnik Marjan Fortuna, ki se je hudo poškodoval na smučišču Krvavec 12. januarja 2006, zahteva odškodnino od povzročitelja nesreče Petra Kastelica, upravljalca smučišča RTC Krvavec in Zavarovalnice Triglav.
Bil je četrtek, lep sončen dan, idealne razmere za smučanje in tudi proge so bile odlično pripravljene. V zdravnika, ki je bil nekoč aktivni tekmovalec, učitelj smučanja in tudi dežurni zdravnik reševalec na smučišču Krvavec, in je skupaj s petletnim sinom smučal na delu, imenovanem Njivice, se je z veliko hitrostjo zaletel deskar Peter Kastelic. Izgubil je zavest in obležal na smučišču. »Poškodovanega so peljali z akijem v dolino, žena poškodovanca pa ga je nato z osebnim vozilom peljala v bolnišnico, saj so jih rekli, da bi v nasprotnem primeru dolgo čakal ... Na smučišču ni bilo nadzora, na smučišču niso preganjali agresivnih smučarjev in deskarjev,« trdi Fortunov odvetnik Andrej Razdrih.
V kazenski zadevi je bil Peter Kastelic leta 2010 zaradi predrzne vožnje na smučišču pravnomočno obsojen na pogojno kazen. V pravdni zadevi pa zdaj že upokojeni zdravnik ljubljanskega kliničnega centra od Kastelica ter tudi zaradi nestrokovne obravnave od RTC Krvavec in Zavarovalnice Triglav zahteva 76.000 evrov. Tudi preko Delovih pisem bralcev je Fortuna večkrat pozval »odgovorne, predvsem pa upravljavce smučišč, da na vseh večjih smučiščih uvedejo stalno dežurstvo zdravnikov in drugega usposobljenega medicinskega osebja. Vendar se doslej uradno ni nič spremenilo in tudi ne kaže da se bo.
Zdravniki le kot prostovoljci
Na sodišču sta bila tako pred denvi na glavni obravnavi zaslišana Marko Grebenc, v času nesreče pomočnik direktorja RTC Krvavec, zdaj pa zunanji sodelavec omenjenega podjetja, in vodja smučišča Anton Jerič. Grebenc je povedal, da so bili tistega dne na smučišču dva nadzornika in dva reševalca, kar je bilo glede na predpise in na število obiskovalcev zadosti, ni pa bilo ne policista ne zdravnika. »Iz dokumentacije razberem, da je bilo vse v redu, bila je trda podlaga, sončno, brezvetrje, takih dnevov si samo želimo,« je dejal. Po vprašanju predstavnice zavarovalnice, kako je bilo poskrbljeno za zdravniško službo, je Grebenc v odgovoru navzoče podučil, da pojem zdravniška služba ne obstaja. »Upravljavci smo dolžni zagotoviti reševanje na smučišču in zato imamo na njem reševalce, ki so opravili 80 urni tečaj prve pomoči. Zdravniška služba ni bila nikoli predpisana in ker sem v skupini, ki pripravlja nov zakon, vem, da tudi v prihodnje ne bo nič drugače. Zdravniki res prostovoljno dežurajo ob povečanem obisku, to je ob koncih tedna, praznikih in zimskih počitnicah, vendar to ni nikjer predpisano. Tudi policisti so za zagotavljanje reda in miru na smučiščih ob teh povečanih obiskih. In če se zgodi hujša nesreča, je nadzornik dolžan obvestiti policijo,« je navedel Grebenc.
Ob nesreči reševalci in nadzorniki zavarujejo kraj nesreče, nudijo prvo pomoč ponesrečencu in ga praviloma v reševalni kabini, v kateri lahko leži, odpeljejo do spodnje postaje kabinske žičnice oziroma mesta, kjer ga prevzame služba nujne medicinske pomoči. O tem, ali je potreben helikopterski prevoz, odloča zdravnik. Reakcijski čas reševalcev na smučišču je odvisen, kako hitro so obveščeni o nesreči, se pravi od nič do maksimalno 15 minut. Odkar imamo šestsedežnico, je reševalec na vrhu Krvavca v šestih minutah.
Odvetnik Razdrih je navedel, da je pri pregledu dnevnikov obratovanja smučišča Krvavec od 29. novembra 2005 do 12. januarja 2006 opazil, da je bilo v tem obdobju evidentiranih 23 nesreč, in da je bila le o štirih obveščena tudi policija in še, da je od teh opravila dva ogleda, zdravnik pa je bil le trikrat navzoč pri teh nesrečah, od tega dvakrat na predbožični in božični dan. Na opazko, da so torej zdravniki dežurni še manjkrat, kot trdijo v RTC Krvavec, je Grebenc odvrnil, »da se zgodi, da sicer zdravnik pride do smučišče, in pove, da ne bo dežural. Ker je prostovoljec, ga ne moremo zadržati. Zgodilo pa se je že, da je ob koncu sezone javil zdravnik, da je bil določenega dne na smučišču, vendar se ni vpisal.«
Priča Anton Jerič pa je povedal, da v vseh 28 letih, kar dela na Krvavcu, nikoli ni vsak dan dežural zdravnik. »Ob nesreči reševalci pokličejo v kranjski zdravstveni dom in tako je bilo tudi tistega dne. A so rekli, da jih nekaj časa ne bo. Toda če ta zdravstveni dom ni utegnil, bi morali ti iz Kranja poklicati drugam, recimo v Škofjo Loko. A tega niso storili, saj so očitno želeli, da so njihova vozila zasedena. Da, tako je, tako funkcionira javno zdravstvo in to je problem,« je bil kritičen Jerič.
Ob pripombi Fortune, da je bilo na Krvavcu do leta 1996 drugače, ko je bil direktor Franjo Krejačič, saj je ekipi reševalcev in sta bila vsak dan celo po dva zdravnika, razložil, da je šlo za zasebne stvari z zdravniki kliničnega centra. Uradno to ni bilo nikoli, je trdil Jerič. Zdravniki so dobili letne smučarske vozovnice in za dan, ko so bili dežurni, to pa je bilo morda dvakrat ali trikrat na mesec, so imeli pravico dobiti še eno dnevno vozovnico ... Interes je torej bil obojestranski, so razčiščevali na kranjskem sodišču.
Na predlog sodnice, ali je kakšna možnost za poravnavo, sta obe strani odvrnili, da ne. Nadaljevanje glavne obravnave je nato preložila za nedoločen čas. Prej ko boste plačali predujem za izvedenca medicinske stroke, prej bo postavljen, je dejala. Travmatolog na zahtevo toženih ne sme biti ne z Gorenjskega ne iz Ljubljane, izvedeniško poročilo pa naj bi izdelal v 90 dneh.
