Snemajo 3200 kilometrov državnih cest

Ljubljana – Države Jugovzhodne Evrope po prometni varnosti močno zaostajajo za zahodnim delom stare celine, zato so strokovnjaki iz različnih držav pred dnevi na mednarodni konferenci v Ljubljani iskali in predlagali (sicer načeloma že znane) rešitve za manj prelivanja krvi na cestah v tem delu Evrope.

V okviru evropskega projekta Sensor (South East Neighbourhood Safe Routes) je pod okriljem AMZS in Direkcije za ceste RS potekala mednarodna konferenca partnerjev in pridruženih članic območja JV Evrope. Rdeča nit projekta je ocenjevanje in rangiranje cest glede na stanje ter stopnjo tveganja prometnih nesreč. Kot pravi vodja projekta Robert Štaba iz AMZS, morajo naprej dobiti natančne analize, da se lotijo iskanja pravih rešitev. Cilj je vplivati na pristojne, da cest z visokim tveganjem za nesreče ne bi bilo več, ali pa vsaj precej manj.

Po analizi sledi iskanje rešitev

Robert Štaba je dejal: »V začetni fazi smo analizirali stanje prometne varnosti na državnih cestah za dveletno obdobje in obarvali ceste zeleno, rumeno, rdeče in črno glede na stopnjo varnosti. Naslednja faza, ki se sedaj izvaja, je snemanje 3200 kilometrov državnih cest. Smo v sklepni fazi analiziranja. Ko bomo dobili te podatke, bomo dejansko vedeli, po kakšnih cestah se vozimo.« A že zdaj ni nobena skrivnost, da nam države, ki se uvrščajo v sam vrh po prometni varnosti, večine državnih cest nikakor ne zavidajo.

Že projekt EuroRAP, s katerim so vrednotili stanje cest in jih po zgledu testov avtomobilskega trka označili z zvezdicami od ene do pet, je pokazal, da so mnogi cestni odseki v poraznem stanju. Da si veliko državnega cestnega ožilja zasluži samo eno ali dve zvezdici, je s to raziskavo dobilo še strokovno argumentacijo. Gregor Ficko, direktor direkcije za ceste, je ob tem še enkrat opozoril, da se politika ne zaveda dovolj dobro, da varčevanje pri cestni infrastrukturi poveča tveganje za prometne nesreče, kar je povezano z visokimi stroški. Velik del gre za stroške zdravljenja, zaradi nezmožnosti za delo zaposlenih trpi gospodarstvo, hud udarec utrpijo zavarovalnice in tako naprej. Država je zaradi škode prometnih nesreč ob dva do tri odstotke BDP, kar pomeni nekje med 200 do 250 milijonov evrov letno. »Za naslednje leto pa imamo v državnem proračunu za državne ceste namenjenih le 121 milijonov, leta 2015 pa le 106 milijonov,« je izpostavil Ficko. Denarja bo torej le za najnujnejšo obnovo cest, za nadgradnjo nevarnih odsekov pa nikakor.

Slovenija kljub vsemu za zgled

Ob vseh črnih napovedih je razveseljiv le podatek, da se je varnost na slovenskih cestah v zadnjih letih v primerjavi z ostalimi državami JZ Evrope najbolj izboljšala in smo jim – naj se sliši še tako nenavadno – lahko za zgled. To gre pripisati tudi dejstvu, da je politika le sklenila prisluhniti strokovnjakom, ki so podajali konkretne rešitve, in z njimi tudi sodeluje. A na lovorikah nikakor ne gre zaspati, zato so si pristojne službe za vzor postavile Švedsko in Veliko Britanijo, ki imata najboljšo prometno statistiko.

John Dawson, predsednik EuroRAPA, je pojasnil, da je prometna varnost skupek varnih šoferjev, varnih vozil in varnih cest. Prav slednje je izpostavil kot veliko tveganje za prometne nesreče. Ob koncu pa je bil povsem jasen in prav bi bilo, da mu politika prisluhne: »Vložiti v cestno infrastrukuturo je poceni, posesti poškodovanega v prometni nesreči v invalidski voziček pa je zelo drago.«

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč

Prometne nesreče niso le težava velike evropske družine, temveč je to svetovni problem. Dnevno na prepletenem svetovnem cestnem omrežju življenje izgubi 3560 ljudi oziroma 1,3 milijona na leto. Približno 50 milijonov je poškodovanih, pet milijonov jih za vedno ostane invalidnih. Spontani začetki obeleževanja spomina na žrtve prometnih nesreč so se začeli že leta 1993, pobudi nevladnih organizacij pa so dobro desetletje kasneje prisluhnili celo v Združenih narodih. Leta 2007 je Svetovna zdravstvena organizacija tretjo nedeljo v novembru imenovala za Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.

Aktivnosti pod okriljem Zavoda Varna pot že več let potekajo tudi v Sloveniji. Poleg srečanj in delavnic so pred dnevi na ljubljanskih Žalah odkrili spomenik vsem žrtvam prometnih nesreč v Sloveniji.

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci, znanci. Predvsem pa je to priložnost, da se vsak udeleženec v cestnem prometu zave, da tudi sam močno lahko vpliva na prometno varnost.