Tiskane izdaje
Sv. Peter – Prebivalci vasi nad Piranom, Izolo in Koprom so na trnih. Skupaj s člani gasilskih društev so prepričani, da je med požari v naravi tudi nekaj takih, ki so jih zanetili namerno. V okolici Sv. Petra in Nove vasi je v minulem tednu zagorelo štirikrat. Gorijo pomožni objekti, dvakrat celo stari hiški sredi Sv. Petra in enkrat v naravi. »Tu ni več nobenega dvoma,« je izjavil poveljnik Gasilske zveze Piran Miro Grižon.
Požar je najprej v gozdu pri Sv. Petru uničil barako z orodjem in manjšim čolnom. V nedeljo sta po neurju, ki je dodobra namočilo pokrajino, zagorela lesena hiška in čebelnjak med Padno in Novo vasjo. Čebelnjak so gasilci rešili, 40 kvadratnih metrov veliko hiško pa ne. V teh dneh je dvakrat gorelo sredi Sv. Petra. Prejšnji teden je zagorela stara kamnita hiška in v njej spravljena pšenica. Minuli torek zvečer pa je v isti vasi le 20 metrov stran zagorela še ena nenaseljena kamnita hiška. Praviloma zagori med 23. uro in 2. uro zjutraj, na 112 pa nekdo pokliče in sporoči, da gori v naravi (čeprav gre za objekte).
Preiskave še niso končane
Na Policijski upravi Koper so zadržani in o namernih požigih govorijo šele tedaj, ko imajo nesporne dokaze. Za zadnje štiri in tudi za velik gozdni požar pri Komnu še ni dokazov, da gre res za namerne požige, kot to zaradi več razlogov sklepajo gasilci. »Konkretnih primerov zdaj ne morem komentirati, saj preiskave še niso končane, zato ne moremo potrditi, ali je na delu požigalec,« nam je odgovorila Anita Leskovec s Policijske uprave Koper. V vseh primerih, ko gre za izražen sum, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, pa kriminalisti opravijo ogled in zavarujejo morebitne sledi za nadaljnje preiskave.
Koprski policisti so bili do 9. avgusta letos obveščeni o 194 požarih, lani v istem obdobju o 158 požarih, pri katerih je šlo večinoma za manjše travniške požare. So pa letos že obravnavali tri primere kaznivih dejanj požiga, lani v vsem letu šest. Proti enemu požigalcu so letos že vložili kazensko ovadbo. V minulih letih so v sosednjih vaseh že izsledili serijskega požigalca, ki so ga tudi priprli in sodno preganjali.
Zakon predvideva zaporno kazen do osem let, če gre za nameren požig objekta, ki je posebnega kulturnega pomena, do deset let. Če s požigom povzroči splošno nevarnost za ljudi ali premoženje, je kazen do pet let, če pa je posledica požiga smrt ene ali več oseb, pa je kazen lahko do 15 let zapora.
